Slovenski pravopis 2001

b (87.016-87.065)

  1. vsesplôšen -šna -o (ó) neobč.: ~ napredek splošen; ~a nadarjenost vsestranska
  2. vsesplôšno cel. ozirn. prisl. (ó) neobč. ~ priljubljen pri vseh
  3. vsestránski -a -o (á) ~ razvoj; poud. ~o obvladanje učnih predmetov |popolno, temeljito|; Razprava je bila ~a vsestránskost -i ž, pojm. (á)
  4. vsestránsko nač. prisl. (á) ~ delovati; ~ uporaben
  5. vsesvéten -tna -o in vsesvêten -tna -o (ẹ̑; é) ~o razpoloženje vsesvétni -a -o in vsesvêtni -a -o (ẹ̑; é) ~e rože na grobovih
  6. vsesvétski -a -o (ẹ̑) ~o cvetje
  7. vseučilíšče -a s (í) |univerza|: iti na ~; profesor na ~u
  8. vseučilíščen -čna -o (ı̑) |univerziteten| vseučilíščni -a -o (ı̑) ~ profesor
  9. vseučilíščnik -a m, člov. (ı̑) |univerzitetnik| vseučilíščnica -e ž, pojm. (ı̑) |univerzitetnica| vseučilíščničin -a -o (ı̑)
  10. vseučilíški -a -o (ı̑) ~ študij |univerzitetni|
  11. vseúm -a m, pojm. (ȗ) neobč. vseobsegajoč um
  12. vsèuničujóč -a -e (ȅọ́; ȅọ̑ ȅọ́ ȅọ́) ~ mraz vsèuničujóčost -i ž, pojm. (ȅọ́)
  13. vsèusmíljen -a -o (ȅı̑) ~ dobrotnik vsèusmíljenost -i ž, pojm. (ȅı̑)
  14. vsevéd -a m, člov. (ẹ̑) neobč. vseveden človek vsevédka -e ž, člov. (ẹ̑) neobč.
  15. vsevédec -dca m z -em člov. (ẹ̑) poud. |vseveden človek| vsevédka -e ž, člov. (ẹ̑) poud. vsevédčev -a -o (ẹ̑) poud.
  16. vsevéden -dna -o (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) ~ človek; biti ~ vsevédni -a -o (ẹ́) ver. ~ Bog vsevédnost -i ž, pojm. (ẹ́)
  17. vsevédež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |vseveden človek| vsevédka -e ž, člov. (ẹ̑) poud. vsevédežev -a -o (ẹ̑) poud.
  18. vsevédnež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |vseveden človek| vsevédnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. vsevédnežev -a -o (ẹ̑) poud. vsevédničin -a -o (ẹ̑) poud.
  19. vsevédno nač. prisl. (ẹ́) ~ odgovarjati na vprašanja
  20. vsèvedóč -a -e (ȅọ́; ȅọ̑ ȅọ́ ȅọ́) poud. |vseveden|: ~ človek; biti ~
  21. vsevíd -a m, člov. (ı̑) redk. vseviden človek
  22. vsevídec -dca m z -em člov. (ı̑) poud. |vseviden človek| vsevídkinja -e ž, člov. (ı̑) poud. vsevídčev -a -o (ı̑) poud.
  23. vsevíden -dna -o; bolj ~ (í; í ı̑ í) ~ vzgojitelj; biti ~ vsevídnost -i ž, pojm. (í)
  24. vsevíšnji -a -e (ı̑) neobč.: ~ zavetnik vzvišen, plemenit; ~a moč božja
  25. vsèvprék prisl. (ȅẹ̑) 1. mestov. prostor. ~ nametati kaj v koš; ~ ležeče stvari 2. nač. govoriti ~; poud. jesti ~ |neomejeno, brez izbire|
  26. vsevŕsten -tna -o (ȓ) neobč.: ~a znanstvena literatura vseh vrst; ~e pošasti mnogovrstne, raznovrstne
  27. vsèzavezujóč -a -e (ȅọ́; ȅọ̑ ȅọ́ ȅọ́) neobč. ~a prisega vsèzavezujóčost -i ž, pojm. (ȅọ́) neobč.
  28. vsèzdružujóč -a -e (ȅọ́; ȅọ̑ ȅọ́ ȅọ́) ~a ideja vsèzdružujóčost -i ž, pojm. (ȅọ́)
  29. vsèzmóžen -žna -o (ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́) neobč. ~ ustvarjalec zelo sposoben vsèzmóžnost -i ž, pojm. (ȅọ̑) neobč.
  30. vseznàl 1 -ála [-u̯] m, člov. (ȁ á) poud. |človek z velikim znanjem|
  31. vseznàl 2 -ála -o [-u̯] (ȁ á á; ȁ ȃ á) poud. |ki ima veliko znanje|: biti ~ vseználi -a -o (á) ~ človek vseználi -ega m, člov. (á) poud. vseználost -i ž, pojm. (á) poud.
  32. vseználec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) poud. |človek z velikim znanjem| vseználka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) poud. vseználčev -a -o [u̯č] (ȃ) poud.
  33. vseználstvo -a s, pojm. (ȃ) poud. |znanje vsega|
  34. vseznánje -a s, pojm. (ȃ) poud. |znanje vsega|
  35. vsèzveličáven -vna -o (ȅá; ȅá ȅȃ ȅá) iron. ~a ideologija |edino pravilna| vsèzveličávnost -i ž, pojm. (ȅá) iron.
  36. vsèživljênjski -a -o (ȅé; ȅȇ) ~o učenje
  37. vsì -è -à cel. količ. zaim. -èh -èm -è/-è/-à -èh -èmi (ı̏ ȅ ȁ) ~ ljudje; z ~emi prijatelji; ~e hiše; ~a mesta vsì -èh m mn., člov. (ı̏) ~ so odšli delat vsè -èh ž mn., člov. (ȅ) Skoraj ~e se tu zgodaj omožijo
  38. vsíliti -im dov. vsíljen -a; vsíljenje (í ı̑) komu koga/kaj ~ kupcu več blaga; ~ znancu svojo prijateljico vsíliti se -im se (í ı̑) komu Vsilila se mu je neprijetna misel; vsiliti se komu za koga/kaj ~ ~ turistom za vodnika; poud. Kjer more, se ~i |se nezaželeno pojavi|
  39. vsíljen -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ režim; ~a odločitev vsíljeni -a -o (ı̑) fiz. ~o nihanje vsíljenost -i ž, pojm. (ı̑)
  40. vsíljenec -nca m z -em člov. (ı̑) poud. |vsiljen človek| vsíljenka -e ž, člov. (ı̑) poud. vsíljenčev -a -o (ı̑) poud.
  41. vsiljeválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ idej vsiljeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) vsiljeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  42. vsiljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vsiljevánje; (-àt) (á ȗ) komu koga/kaj ~ gostom pijačo; ~ prijatelju svojo znanko vsiljeváti se -újem se (á ȗ) komu Ta misel se mu ~uje čedalje močneje; vsiljevati se komu za koga/kaj ~ ~ sodelavcu za svetovalca
  43. vsiljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ prosilec; poud. ~ vonj |neprijetno močno zaznaven| vsiljívost -i ž, pojm. (í)
  44. vsiljívec -vca m z -em člov. (ı̑) poud. |vsiljiv človek| vsiljívka -e ž, člov. (ı̑) poud. vsiljívčev -a -o (ı̑) poud.
  45. vsiljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ ponujati kaj; ~ vljuden
  46. vsíp -a m, pojm. (ı̑) ~ zrnja v grot; snov., kovin. taljenje ~a v plavžu
  47. vsipáč -a m z -em člov. (á) ~ premoga vsipáčka -e ž, člov. (ȃ) vsipáčev -a -o (á)
  48. vsipalíšče -a s (í) ~ gramoza
  49. vsípati -am tudi vsípati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; vsípanje (í ı̑; ı̑; í ı̑; ı̑) kaj v kaj ~ žito v vreče vsípati se -am se tudi vsípati se -ljem se (í ı̑; ı̑; í ı̑; ı̑) v kaj Pesek se ~a v čevlje; poud. Učenci so se vsipali iz šole |množično prihajali|
  50. vsípen -pna -o (í; ı̑) vsípni -a -o (í; ı̑) ~ jašek

   86.766 86.816 86.866 86.916 86.966 87.016 87.066 87.116 87.166 87.216  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA