Slovenski pravopis 2001

b (86.916-86.965)


  1. vsakdánjik -a m (á; ȃ) poud. |navaden, neprazničen dan|
  2. vsákdo vsákogar m, cel. zaim. človeškosti vsákomur vsákogar vsákomer [mə] vsákomer [mə] (ȃ) ~ bo to razumel; O vsakomur ima kaj pripomniti o vsakomer; prim. vsak
  3. vsákič zapored. prisl. (ȃ) ~, ko pride v mesto, nas obišče
  4. vsako.. prvi del podr. zlož. vsakočásen, vsakodnéven
  5. vsakočásen -sna -o (á; á ȃ á) ~ odpoklic članov odbora
  6. vsakodnéven -vna -o (ẹ̑) Ta prizor je ~ vsakodnévni -a -o (ẹ̑) ~ opravek vsakodnévnost -i ž, pojm. (ẹ̑) ~ prizora; neobč. opisovati ~ vsakdanjost
  7. vsakodnévno čas. prisl. (ẹ̑) ~ se videvati vsak dan
  8. vsákogar -- -- cel. svoj. zaim. človeškosti (ȃ) ~ čast je skušala umazati; vseh in ~ lastnina; Vaška gmajna je ~ in nikogar |vsakogaršnja|; ~ poštenje je bilo prizadeto
  9. vsákogaršen -šna -o svoj. cel. zaim. človeškosti (ȃ) ~a lastnina; biti ~ |od vseh|; Internet je ~ in nikogaršen
  10. vsákogaršnji -a -e svoj. cel. zaim. človeškosti (ȃ) vživeti se v ~ položaj |vsakogar|; Jaz pa res nisem ~, ~a; biti ~e in nikogaršnje
  11. vsákokrat kratn. prisl. (ȃ) po predstavi iti ~ na večerjo; razvedriti se ~, ko je priložnost
  12. vsakokráten -tna -o (á; ȃ) vsakokrátni -a -o (á; ȃ) ~ položaj
  13. vsakoléten -tna -o (ẹ̑) Sejem je ~ vsakolétni -a -o (ẹ̑) ~ zbor
  14. vsakomésečen -čna -o (ẹ̑) Sejem je ~ vsakomésečni -a -o (ẹ̑) ~ znesek
  15. vsakonôčen -čna -o (ó) Zdravnikov obisk je ~ vsakonôčni -a -o (ó) ~ obisk
  16. vsakotédenski -a -o [də] (ẹ̑) ~a oddaja
  17. vsakovečéren -rna -o (ẹ́) vsakovečérni -a -o (ẹ́) ~ koncert
  18. vsakovŕsten -tna -o (ȓ) ~a darila
  19. vsákršen -šna -o cel. kak. zaim. (ȃ) 1. kupiti ~o blago |najrazličnejše|; Sposoben je za ~o opravilo, naj bo tako ali tako 2. biti brez ~ih izkušenj ne imeti nikakršnih izkušenj, nobene izkušnje
  20. vsè 1 vsèga tudi vsè vsegà s, cel. zaim. nečloveškosti vsèmu tudi vsemù vsè vsèm vsèm (ȅ; ȅ ȁ) ~ je bilo zelo lepo; ~ na svetu sta mu delo in družina; Ti si moje ~; posloviti se od ~ega; Pri ~em tem je še siten; z ~em zadovoljen
  21. vsè 2 cel. mer. prisl. zaim. (ȅ) Kdo ~ se je tam razkazoval; Kje ~ si bil; Kam ~ boš šel; Kod ~ si hodil; ~ tam okrog
  22. vsè 3 mer. prisl. zaim. (ȅ) 1. |čedalje|: postati ~ bolj zaskrbljen; ~ globlje kopati v tla 2. poud. |veliko|: ~ predober je za vas; Še ~ hujše stvari se slišijo o tebi; O tem se ve ~ premalo 3. poud. |izredno, veliko|: ~ polno znancev ima; ~ črno ljudi je bilo pod skakalnico
  23. vsè.. prvi del podr. zlož. (ȅ) vsèdržáven, vsèêno, vsèvprék
  24. vse.. prvi del podr. zlož. vsebóštvo, vsesplôšen
  25. vsèáfriški -a -o (ȅȃ) ~ boj proti rasizmu
  26. vsèamêriški -a -o (ȅȇ) ~a konferenca vsèamêriškost -i ž, pojm. (ȅȇ)
  27. vsèčlôvek -éka m, člov. (ȅó ȅẹ́) neobč. povzdigniti človeka v ~a
  28. vsèčlovéški -a -o (ȅẹ́) ~ pomen umetnosti
  29. vsèdržáven -vna -o (ȅá) Problem je ~ vsèdržávni -a -o (ȅá) ~a konferenca vsèdržávnost -i ž, pojm. (ȅá)
  30. vsèêno 1 dop. prisl. (ȅé) Bil je dober delavec, a je moral ~ oditi; Čeprav so bili utrujeni, so ~ šli naprej; Svetoval ji je, da naj bo ~ previdna
  31. vsèêno 2 povdk. (ȅé) Njim je ~, kako živimo |ni mar|; ~ je, če plačaš s čeki ali z gotovino |lahko plačaš|; Dajte mi piti, ~, vodo ali kaj drugega; Za mlade ni ~, kaj berejo
  32. vsèênost -i ž, pojm. (ȅé) neobč. ravnodušnost, brezbrižnost
  33. vsèevrópski -a -o (ȅọ̑) ~a konferenca vsèevrópskost -i ž, pojm. (ȅọ̑)
  34. vsègŕški -a -o (ȅȓ) ~e olimpijske igre
  35. vsèizrázen -zna -o (ȅá; ȅȃ) Ta jezik je ~ |v njem se da vse povedati| vsèizráznost -i ž, pojm. (ȅá; ȅȃ)
  36. vsejáti vsêjem dov., nam. vsejàt; vsejánje; drugo gl. sejati 1 (á ȇ) kaj ~ rože; knj. pog. ~ dežnik izgubiti
  37. vsejéd -a -o (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑) vsejédi -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~a žival
  38. vsejédec -dca m z -em živ. (ẹ̑) |vsejedo bitje| vsejédka -e ž (ẹ̑) vsejédčev -a -o (ẹ̑)
  39. vsèjugoslovánski -a -o (ȅȃ) ~o športno srečanje
  40. vsèk vséka m, pojm. (ȅ é) ~ cepina v led
  41. vsekàkor 1 in vsèkakor cel. nač. prisl. zaim. (ȁ; ȅ) To je ~ treba povedati; Najvažnejše pri njem je ~ delo
  42. vsekàkor 2 in vsèkakor soglaš. člen. (ȁ; ȅ) poud. To je ~ slabo |zares|; Boš res prevzel tisto službo? -Vsekakor |prav gotovo|
  43. vsékati -am dov. -an -ana; vsékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj v kaj ~ znamenje v les; poud. vsekati komu kaj ~ nasprotniku hude rane |narediti, zadati| vsékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. komu v kaj Ta misel se mu je vsekala globoko v srce |si jo je dobro zapomnil|
  44. vsekávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; vsekávanje (ȃ) kaj v kaj s cepinom ~ stopinje v led
  45. vsèkdar tudi vsekdàr čas. prisl. (ȅ; ȁ) neobč. zmeraj, vedno: ~ se pametno vesti
  46. vsè krížem prisl. zv. (ȅ í; ȅ ı̑) 1. mestov. prostor. ~ ~ razpeljati žice; ~ ~ stoječe hiše 2. nač. ~ ~ govoriti
  47. vsèlej cel. prisl. zaim. (ȅ) čas. Pri nas je ~ kdo doma zmeraj; kratn. ~ ko potrkam na njihova vrata, sem prijazno sprejet |vsakokrat|; poud. za ~ izdihniti |umreti|
  48. vselítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ družine v novo hišo
  49. vselíti vsélim dov.; drugo gl. seliti (í/ı̑ ẹ́) koga/kaj ~ družino v prazno stanovanje vselíti se vsélim se (í/ı̑ ẹ́) ~ ~ v prazno hišo; poud. vseliti se komu v kaj V srce se mu je vselil nemir |postal je nemiren|
  50. vselítven -a -o (ı̑) vselítveni -a -o (ı̑) ~ rok

   86.666 86.716 86.766 86.816 86.866 86.916 86.966 87.016 87.066 87.116  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA