Slovenski pravopis 2001
b (86.616-86.665)
-
vrečevínast -a -o (í) ~ predpasnik
-
vréči vŕžem dov. vŕzi -te/-íte; vŕgel -gla, vréč/vrèč, vŕžen -a; vŕženje; (vréč/vrèč) (ẹ́ ȓ) koga/kaj ~ kamen; ~ rokoborca na tla; Božjast ga je vrgla; poud.: ~ delavca iz službe |odpustiti|; ~ tihotapca v ječo |zapreti ga|; igr. žarg. ~ partijo taroka zaigrati; poud. ~ puško v koruzo |obupati|; publ. ~ vlado |povzročiti, da mora odstopiti|; brezos., poud. Utopljenca je vrglo na breg |naplavilo|; vreči komu kaj ~ konju oves; poud.: ~ komu psovko |opsovati ga|; ~ komu rokavico |pozvati ga na dvoboj|; knj. pog. Glasovanje mu je vrglo malo glasov prineslo; poud. vreči koga v kaj Ta dogodek ga je vrgel v bes |povzročil, da je postal besen|; publ. vreči kaj na koga/kaj Poročilo je vrglo čudno luč na dogodek vréči se vŕžem se (ẹ́ ȓ) ~ ~ na tla; ~ ~ za žogo; poud. vreči se na koga/kaj ~ ~ ~ delo |začeti delati|; ~ ~ ~ nasprotnika |napasti ga|; poud. vreči se v kaj ~ ~ ~ boj |začeti se bojevati|
-
vréčica -e ž (ẹ́) manjš. ~ čaja
-
vréčka -e ž (ẹ́) manjš. ~ bombonov
-
Vréčko -a, ○-ta m, oseb. i., psp (ẹ̑) Vréčkovka -e ž, oseb. i. (ẹ̑) ljud. Vréčkov -a -o, ○-tov -a -o (ẹ̑)
-
vrèd prisl. (ȅ) v zvezi z z 1. nač. vrniti dolg z obrestmi ~ 2. čas., star. Z nočjo ~ je nastopil mraz hkrati
-
vréden -dna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) hiša, ~a petdeset milijonov; poud.: ~ človek |zelo dober, pošten; zelo sposoben|; dosti ~ nakit |dragocen|; eden vrednejših pesnikov |pomembnejših|; nevtr. biti veliko ~; vreden koga/česa pomilovanja ~ človek; iron. svojega denarja ~ človek |slab, pokvarjen|; poud.: zlata ~ nasvet |zelo dober, koristen|; ženska, ~a greha |privlačna, zapeljiva|; Ni ~, da zanj skrbiš |ne zasluži|; vreden za koga/kaj stanovanje, veliko ~o ~ družino; poud. Ta prstan je zame veliko ~ |mi veliko pomeni| vrédno -ega s, pojm. (ẹ́) ločiti ~ od nevrednega vrédnost -i ž, pojm. (ẹ́) določiti ~ hiše; blagovna ~; poud. Ta roman nima nobene ~i |je slab|; števn., neobč. kulturne ~i vrednote
-
vredník -a m (í) |rastlina|
-
vrédno 1 nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) občudovanja ~ se vesti
-
vrédno 2 povdk. (ẹ́) To bi si bilo ~ ogledati; O tem ni ~ razpravljati; Pustimo to, saj ni ~ besed
-
vrédnosten -tna -o (ẹ́) vrédnostni -a -o (ẹ́) fin. ~ papir
-
vrédnostno ozirn. prisl. (ẹ́) ~ določiti; ~ pozitiven
-
vrednôta -e ž (ó) priznavati ~e; moralne ~e
-
vrednôten -tna -o (ó) vrednôtni -a -o (ó) ~e značilnosti; neobč. ~a merila vrednostna merila
-
vrednôtenjski -a -o (ȏ) ~o stališče
-
vrednôtiti -im nedov. -en -ena; vrednôtenje (ó ȏ; ȏ) koga/kaj ~ znanstveno delo
-
vrednôtnica -e ž (ȏ) tiskati ~e |vrednostne papirje|
-
vrèl vréla -o in vrél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) razkužiti v ~i vodi; poud. ~a juha |zelo vroča| vrélost -i ž, pojm. (ẹ́)
-
vrélčen -čna -o (ẹ̑) vrélčni -a -o (ẹ̑) ~a voda
-
vrélec -lca m z -em (ẹ̑) ~ zdravilne vode; neobč. ~ umetniškega navdiha vir, izvor
-
vrélen -lna -o (ẹ̑) vrélni -a -o (ẹ̑) ~ proces vina
-
vrelíšče -a s (í) segreti vodo do ~a
-
vrelíščen -čna -o (ı̑) vrelíščni -a -o (ı̑) ~e spremembe
-
vrélnica -e ž (ẹ̑) kmet. |prostor za vretje mošta|
-
vrême -éna s, pojm. (é ẹ́) ~ se je izboljšalo; knj. pog. ~ bo še držalo bo nespremenjeno
-
vreménar -ja m z -em člov. (ẹ̑) |napovedovalec vremena|; šalj. |vremenoslovec| vreménarka -e ž, člov. (ẹ̑) vreménarjev -a -o (ẹ̑)
-
vreménarski -a -o (ẹ̑) ~e napovedi
-
vremeník -a m (í) neobč. barometer
-
vremenják -a m, člov. (á) nardp. |svetnik, ki napoveduje vreme|
-
vremeno.. prvi del podr. zlož. vremenokàz, vremenoslôvec
-
vremenokàz -áza m (ȁ á) poud. Bodeča neža je dober ~ |kaže, napoveduje vreme|
-
vremenoslôvec -vca m z -em člov. (ȏ) vremenoslôvka -e ž, člov. (ȏ) vremenoslôvčev -a -o (ȏ)
-
vremenoslôven -vna -o (ȏ) vremenoslôvni -a -o (ȏ) ~e raziskave
-
vremenoslôvje -a s, pojm. (ȏ)
-
vremenoslôvski -a -o (ȏ) ~i instrumenti
-
vremenotvóren -rna -o (ọ́; ọ̑) vremenotvórni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ proces
-
vreménski -a -o (ẹ̑) ~a napoved
-
vreménsko ozirn. prisl. (ẹ̑) ~ ugodno področje
-
vrésa -e ž (ẹ́) cvetenje ~e
-
vresíšče -a s (í) steza čez ~
-
vrésje -a s, skup. (ẹ̑) cvetoče ~
-
vrèsk vrêska in vrèsk vréska m (ȅ é; ȅ ẹ́) zaslišati ~ pasti
-
vréskniti -em in vrêskniti -em dov. vrésknjenje in vrêsknjenje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Zapirač je vresknil
-
vrésnat -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~o pobočje
-
vrésovka -e ž, snov. (ẹ́; ẹ̑) |prst|
-
vreščáč -a m z -em člov. (á) poud. |kričav človek| vreščáčka -e ž, člov. (ȃ) poud. vreščáčev -a -o (á) poud.
-
vreščáj -a m z -em (ȃ) zaslišati ~; člov., poud. |kričav otrok| vreščájev -a -o (ȃ) poud.
-
vreščálo -a s, člov. (á) slabš. |kričav človek|
-
vreščáti -ím nedov. vréšči -íte in vrêšči -íte, -èč -éča, vreščé; vréščal -ála in vrêščal -ála, vréščat in vrêščat, -án -ána; vreščánje; (vréščat in vrêščat) (á í) Šoje ~ijo; slabš. Ženske ~ijo |zelo kričijo|; slabš. vreščati kaj Ne razume, kaj ~ijo |govorijo, pripovedujejo|; slabš. vreščati nad kom Kar naprej ~i ~ otrokom |ga glasno ošteva|
-
vreščàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~e opice; slabš. ~a ženska |kričava|; poud. ~o žvižganje |rezko, ostro|
86.366 86.416 86.466 86.516 86.566 86.616 86.666 86.716 86.766 86.816
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani