b (85.966-86.015)

85966. vmontírati -am dov. -an -ana; vmontíranje (ı̑) kaj v kaj ~ elektromotor v pralni stroj namestiti, vstaviti
85967. VMRO VMRO-ja tudi VMRO -- [vəmərəó] m, prva oblika z -em (ọ̑; ọ̑) |makedonska revolucionarna organizacija|
85968. vnánji -a -e (ȃ) 1. neobč. zunanji: ~ zid stavbe; Njegova pobožnost je le ~a 2. pokr. dol. tuj, nedomač: ~i ljudje vnánjost -i ž, pojm. (ȃ) neobč. zunanjost: njegova zanemarjena ~; števn. opisovanje obraza in drugih ~i
85969. vnaprêj čas. prisl. (é/ȇ) ~ napovedati kaj; ~ se veseliti česa; ~ določen
85970. vnaprêjšnji -a -e (é; ȇ) ~ dogovor; Plačilo naj bo ~e vnaprêjšnjost -i ž, pojm. (é; ȇ)
85971. vnašálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ popravkov v računalnik vnašálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) vnašálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
85972. vnašálen -lna -o (ȃ) vnašálni -a -o (ȃ) jezikosl. ~e prvine; rač. ~o sredstvo
85973. vnášanje -a s, pojm. (ȃ) jezikosl. |interferenca|
85974. vnášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vnášanje (ȃ) kaj v kaj ~ barvilo v premaz; ~ podatke v tabelo; ~ zmedo med ljudi
85975. v nèdoglèd prisl. zv. (ȅ ȅ) 1. čas., poud. odlašati ~ ~ |zelo dolgo| 2. mer., poud. Ravnina se širi ~ ~ |zelo daleč|
85976. vnéma -e ž, pojm. (ẹ̑) lotiti se dela z veliko ~o
85977. vnémar tudi vnemár nač. prisl. (ẹ̑; ȃ) neobč.: ~ opravljeno delo malomarno, neskrbno; pustiti, puščati ljudi ~ ne upoštevati jih, ne ozirati se nanje
85978. vnémati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vnémanje (ẹ̑) kaj ~ dračje; poud. ~ prepire |povzročati|; poud. vnemati koga ~ gledalce |navduševati|; poud. vnemati koga za koga/kaj ~ kmete za živinorejo |navduševati| vnémati se -am se (ẹ̑) Saje se ~ajo; poud. ~ajo ~ spopadi |nastajajo|; vnemati se komu Oči se mu pogosto ~ajo; poud. vnemati se za koga/kaj ~ ~ ~ nove sodelavce, računalništvo |navduševati se|
85979. vnések -ska m (ẹ̑) ~i v tabeli
85980. vnêsti vnêsem dov.; drugo gl. nesti (é) kaj v kaj ~ barvilo v snov; ~ številke v tabelo; ~ zmedo v promet
85981. vnét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) poud. ~ športnik |zelo prizadeven, navdušen|; imeti ~e oči; poud. vnet za koga/kaj biti ~ ~ lov |navdušen| vnétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
85982. vnéten -tna -o (ẹ̑) vnétni -a -o (ẹ̑) ~ izcedek
85983. vnétež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |prizadeven, navdušen človek| vnétežev -a -o (ẹ̑) poud.
85984. vnéti vnámem dov. vnêmi -íte; vnél -a, vnét/vnèt, vnét -a; vnétje; (vnèt/vnét) (ẹ́ á) kaj ~ stenj; poud. vneti koga Njena lepota ga je vnela |navdušila, pritegnila|; poud. vneti koga za koga/kaj ~ otroke za šport |navdušiti| vnéti se vnámem se (ẹ́ á) Hlapi so se vneli; poud. Vnel se je prepir |začel|; vneti se komu Oči se mu rade ~ejo; poud. vneti se za koga/kaj ~ ~ ~ dekle |navdušiti se|
85985. vnetíšče -a s (í) tuberkulozno ~; ~ bencina
85986. vnétje -a s, pojm. (ẹ́; ẹ̑) zdraviti ~; ~ bencinskih hlapov; ~ sklepov
85987. vnetljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) lahko ~ plin; Ta snov ni ~a vnetljívost -i ž, pojm. (í)
85988. vníc smer. prostor. prisl. (ı̑) star.: nagniti se ~ nazaj; pasti ~ vznak
85989. vnìčdévanje -a tudi vnìčdevánje -a s, pojm. (ı̏ẹ́; ı̏ȃ) knj. pog. omalovaževanje, podcenjevanje
85990. vníkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vníkanje (í ı̑; ı̑) v kaj V čevlje ~a voda; neobč. ~ ~ skrivnosti fizike spoznavati
85991. vníkniti -em dov. vníknjenje (í ı̑) v kaj Črnilo ~e ~ papir; neobč. ~ ~ bistvo življenja spoznati
85992. vnòs vnôsa m, pojm. (ȍ ó) ~ podatkov v računalnik; števn. večkratni ~i zdravila
85993. vnôsen -sna -o (ó; ó ȏ ó) vnôsni -a -o (ó) rač. ~o polje
85994. vnôvič zapored. prisl. (ȏ) ~ si natočiti; ~ začeti
85995. vnôvičen -čna -o (ȏ) neobč. ponoven: ~ napad vnôvičnost -i ž, pojm. (ȏ) neobč. ponovnost
85996. vnúček -čka m, člov. (ú; ȗ) manjš.; ljubk. |vnuk| vnúčka -e ž, člov. (ú; ȗ) manjš.; ljubk. |vnukinja|
85997. vnúk -a m, člov. (ú; ȗ) varovati ~a; poud. Tega se bodo spominjali še naši ~i |daljni potomci| vnúkinja -e ž, člov. (ú; ȗ)
85998. vnúkec -kca m z -em člov. (ȗ) manjš.; ljubk. |vnuk| vnúkčev -a -o (ȗ) ljubk.
85999. ..vo s. prip. obr. pívo
86000. voajerízem -zma m, pojm. (í) zdrav. |spolna iztirjenost|
86001. voál -a m, snov. (ȃ) |tkanina|
86002. vòd vóda m (ȍ ọ́) električni ~; |vojaška enota|; plinski ~ plinovod; žolčni ~ žolčevod
86003. vôda -e tudi vôda -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi snov., tož. ed. v predl. zv. tudi vódo (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑) 1. ~ hlapi; kuhati na, v ~i; odpadna ~; ustna ~; zdravilna ~; ~ za kuhanje; kozarec ~e; mlin na ~i; v ~i topna snov; nestrok. | strok. seč|; olepš. Tišči ga na ~o |opraviti mora malo potrebo|; poud.: Načrt je padel v ~o |se ni uresničil|; Vas je pod ~o |je poplavljena| 2. števn. ~ izvira pod hribom; ~e naraščajo; ob ~i živeča ptica; tekmovanje na divjih ~ah |v kajaku in kanuju|; prevoz po ~i; podzemeljske, stoječe ~e; publ.: stranka plava v desničarskih ~ah je desničarsko usmerjena; teritorialne ~e teritorialno morje
86004. vodár -ja m z -em člov. (á) zaposliti se kot ~; |hidrolog| vodárka -e ž, člov. (á) |hidrologinja| vodárjev -a -o (á)
86005. vodarína -e ž (í) plačati ~o
86006. vodárna -e ž (ȃ) mestna ~
86007. vodèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) vodéči -a -e (ẹ́) ~ kolesar; neobč. ~ arhitekt našega časa vodilni arhitekt vodéči -ega m, člov. (ẹ́) dohiteti ~ega v skupini
86008. vóden ¹ -a -o (ọ́) vódeni -a -o (ọ́) ~ izstrelek vódenost -i ž, pojm. (ọ́)
86009. vóden ² -dna -o (ọ̑) vódni -a -o (ọ̑) voj. ~ komandir
86010. vôden -dna -o (ó) vôdni -a -o (ó) ~ izvir
86011. vodén -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ sadež; Ta juha je preveč ~a; slabš. Pogovor je postajal vedno bolj ~ |vsebinsko prazen| vodéni -a -o (ẹ̑) zdrav. ~ mehurček vodénost -i ž, pojm. (ẹ̑)
86012. vodénast -a -o (ẹ̑) ~ izcedek; redk. ~a omaka vodena, redka
86013. vodenéti -ím nedov. vodêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; vodenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Mleko ~i
86014. vodeníca -e ž, pojm. (í) zboleti za ~o; števn. |hruška|
86015. vodeníčar -ja m z -em člov. (ı̑) zdrav. žarg. vodenični bolnik vodeníčarka -e ž, člov. (ı̑) zdrav. žarg. vodenična bolnica vodeníčarjev -a -o (ı̑) zdrav. žarg.

   85.716 85.766 85.816 85.866 85.916 85.966 86.016 86.066 86.116 86.166  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani