Slovenski pravopis 2001
b (85.816-85.865)
-
vkopávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vkopávanje (ȃ) kaj ~ električne vode vkopávati se -am se (ȃ) Vojaki se ~ajo
-
vkorákati -am dov. vkorákanje (ȃ) ~ na stadion; poud. ~ v tujo državo |zasesti jo|
-
vkováti vkújem dov., nam. vkovàt; drugo gl. kovati (á ú) koga/kaj v koga/kaj ~ grb v kovanec; poud.: ~ strah v ljudi |narediti, da jih je zelo strah|; Led je vkoval ladjo |vklenil|; ~ obsojenca
-
vkràj smer. prostor. prisl. (ȁ) star. proč, (v)stran: iti, umakniti se ~; odrezati ~; dati ~ končati; spraviti ~ ubiti, uničiti
-
vkrcalíšče -a s (í) ~ potnikov
-
vkŕcati -am dov. -an -ana; vkŕcanje (ŕ; ȓ) koga/kaj ~ potnike; publ. ~ blago naložiti, natovoriti vkŕcati se -am se (ŕ; ȓ) Potniki so se vkrcali; ~ ~ na ladjo, v letalo
-
vkrcávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vkrcávanje (ȃ) koga/kaj ~ vojake na ladjo; publ. ~ vojaško opremo nalagati, natovarjati (na ladjo) vkrcávati se -am se (ȃ) ~ ~ na ladjo, v letalo
-
vkrceválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ tovora vkrceválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) vkrceválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
-
vkrceválen -lna -o (ȃ) vkrceválni -a -o (ȃ) ~e naprave
-
vkrcevalíšče -a s (í) ~ potnikov
-
vkrceváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vkrcevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ potnike; publ. ~ žito na ladje nalagati, natovarjati vkrceváti se -újem se (á ȗ) Izletniki se ~ujejo v čolne
-
vkúhan -a -o (ȗ) Češnje so že ~e vkúhani -a -o (ȗ) ~o sadje vkúhanost -i ž, pojm. (ȗ)
-
vkúhati -am dov. -an -ana; vkúhanje (ú ȗ) kaj ~ sadje
-
vkuhávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vkuhávanje (ȃ) kaj ~ marelice
-
vkùp nač. prisl. (ȕ) skupaj: držati prste ~; učiti se, živeti s kom ~; neknj. pog.: zbrati (se) ~ zbrati (se); držati ~ razumeti se; ~ spraviti zbrati, privarčevati
-
vkváčkati -am dov. -an -ana; vkváčkanje (ȃ) kaj v kaj ~ zvezde v prt
-
vláča -e ž (á) z ~o ravnati zemljo
-
vláčenica -e ž (á; ȃ) razmnoževati trto z ~ami
-
Vláčić -a [ič] m z -em oseb. i. (ȃ) |hrvaški protestantski teolog| Vlačićev -a -o (ȃ)
-
vlačílec 1 -lca [u̯c] m z -em člov. (ı̑) ~i vozičkov v rudniku vlačílka -e [u̯k] ž, člov. (ı̑) vlačílčev -a -o [u̯č] (ı̑)
-
vlačílec 2 -lca m z -em (ı̑) ~ s priklopnikom; rečni ~
-
vlačílen -lna -o (ı̑) vlačílni -a -o (ı̑) ~ čoln
-
vlačílka -e ž (ı̑) |ladja|; (vrv) ~ vlečna vrv
-
vlačílo -a s (í) |priprava|
-
vlačíti in vláčiti -im nedov. vláči -te in -íte, -èč -éča; vláčil -íla, vláčit, vláčen -a; vláčenje; (vláčit) (í/ı̑/á á) kaj ~ hlode; poud. ~ s seboj vso opremo |nositi|; poud. vlačiti koga po čem ~ soseda po sodišču |pogosto ga tožiti|; ~ taščo po zobeh |opravljati, obrekovati|; pokr. branati vlačíti se in vláčiti se -im se (í/ı̑/á á) Krilo se ~i za njo; poud. ~ ~ kot megla |počasi hoditi|; slabš. ~ ~ kdo ve kod |potepati se, pohajkovati|; slabš. vlačiti se z/s kom ~ ~ z ničvrednimi ženskami |imeti spolne odnose|
-
vlačníca -e ž (í) mreža ~
-
vlačúga -e ž, člov. (ú) slabš. |prostitutka|
-
vlačúgar -ja m z -em člov. (ȗ) slabš. velemestni ~i vlačúgarica -e ž, člov. (ȗ) slabš. |prostitutka| vlačúgarjev -a -o (ȗ) slabš. vlačúgaričin -a -o (ȗ) slabš.
-
vlačugáriti se -im se nedov. vlačugárjenje (á ȃ) slabš. |prostituirati se|
-
vlačúgarski -a -o (ȗ) slabš. ~o življenje |prostitutsko|
-
vlačúgarstvo -a s, pojm. (ȗ) slabš. |prostitucija|
-
vlačúgati se -am se nedov. vlačúganje (ȗ) slabš. |prostituirati se|
-
vlačúgica -e ž, člov. (ú) manjš.; slabš. |prostitutka| vlačúgičin -a -o (ú; ȗ) slabš.
-
vláda -e ž (ȃ) sestaviti ~o; polit. žarg. ~ v senci; pojm. v času njegove ~e vladanja
-
vladajóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~e stranke vladajóči -a -e (ọ́) gozd. ~e drevo vladajóči -ega m, člov. (ọ́) koristi ~ih
-
vladár -ja m z -em člov. (á) vladaríca -e ž, člov. (í) vladárjev -a -o (á) vladaríčin -a -o (ı̑)
-
vladáriti -im nedov. vladárjenje (á ȃ) poud. |vladati|: komu/čemu ~ deželi
-
vladárski -a -o (á) ~e pristojnosti
-
vládati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vládanje (á; ȃ) komu/čemu ~ deželi; ~ ljudstvu; V deželi ~a mir
-
vladavína -e ž (í) parlamentarna ~; pojm. odstopiti po večletni ~i vladanju
-
vláden -dna -o (ȃ) vládni -a -o (ȃ) ~a politika
-
vladíka -e tudi vladíka -a m, člov. (í; í) črnogorski ~; vznes. |škof| vladíkov -a -o (í), ●vladíkin -a -o (í)
-
Vladikavkáz -a m, zem. i. (ȃ) |rusko mesto|: v ~u vladikavkáški -a -o (ȃ) Vladikavkážan -a m, preb. i. (ȃ) Vladikavkážanka -e ž, preb. i. (ȃ)
-
Vládimir -ja m z -em oseb. i. (ȃ) Vladimíra -e ž, oseb. i. (ı̑) Vládimirjev -a -o (ȃ)
-
Vladímir -ja m z -em zem. i. (ı̑) |rusko mesto|: v ~u vladímirski -a -o (ı̑) Vladímirčan -a m, preb. i. (ı̑) Vladímirčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
-
vládin -a -o (ȃ) → vladen
-
Vládislav -a m, oseb. i. (ȃ) Vladisláva -e ž, oseb. i. (ȃ)
-
Vladivostók -a m, zem. i. (ọ̑) |rusko mesto|: v ~u vladivostóški -a -o (ọ̑) Vladivostóčan -a m, preb. i. (ọ̑) Vladivostóčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
-
Vládko -a, ○-ta m, oseb. i. (ȃ) Vládka -e ž, oseb. i. (ȃ) Vládkov -a -o, ○-tov -a -o (ȃ)
-
vlado.. prvi del podr. zlož. vladohlépen, vladožêljen
85.566 85.616 85.666 85.716 85.766 85.816 85.866 85.916 85.966 86.016
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani