b (851-900)

851. begajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ pogled
852. begálnica -e ž (ȃ) čeb. |čebelarska priprava|
853. begánica -e [ tudi bə] ž (ȃ) pokr. gor. butara (na cvetno nedeljo)
854. bégati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; béganje (ẹ̑) Žival ~a po kletki; begati koga Sanje ga ~ajo; ~ mladini duha, misli
855. bégav -a -o in begàv -áva -o; bolj ~ (ẹ́; ı̑ á á) neobč. nemiren, begajoč: ~e oči bégavost -i in begávost -i ž, pojm. (ẹ́; á) neobč.
856. bégavec -vca m z -em člov. (ẹ́; ẹ̑) otrok ~ bégavka -e ž, člov. (ẹ́; ẹ̑) bégavčev -a -o (ẹ́; ẹ̑)
857. begín -a m, pojm. (ı̑) |ples|
858. begína -e ž (ı̑) |redovnica|
859. béglerbég -a m, člov. (ẹ̑ẹ̑) |turški oblastnik|
860. bégoma nač. prisl. (ẹ̑) neobč. v begu, z bežanjem: ~ se umikati
861. begónija -e ž (ọ́) cvetoče ~e
862. begôten -tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) pesn. ~a misel kratkotrajna, bežna begôtnost -i ž, pojm. (ó) pesn.
863. begún -a m, člov. (ȗ) star. begunec
864. begúnec -nca m z -em člov. (ȗ) begúnka -e ž, člov. (ȗ) begúnčev -a -o (ȗ)
865. Bégunje na Gorénjskem -unj ~ ~ in Begúnje na Gorénjskem -únj ~ ~ ž mn., zem. i. (ẹ́ ẹ́  ẹ̑ ẹ́; ú ẹ́  ȗ ẹ́) v ~ah ~ ~ begúnjski -a -o (ȗ) Begúnjec -jca in Begúnjčan -a m, prva oblika z -em preb. i. (ȗ; ȗ) Begúnjka -e ž, preb. i. (ȗ) Begúnjčev -a -o (ȗ)
866. Bégunje pri Cérknici -unj ~ ~ ž mn., zem. i. (ẹ́ ẹ́ ẹ̑ ẹ́) v ~ah ~ ~ begúnjski -a -o (ȗ) Begúnjec -jca m z -em preb. i. (ȗ) Begúnjka -e ž, preb. i. (ȗ) Begúnjčev -a -o (ȗ)
867. Begúnjščica -e ž, zem. i. (ȗ) |gora v Karavankah|: na ~i
868. begúnski -a -o (ȗ) ~o taborišče
869. behavioríst -a [biheu̯jor] m, člov. (ı̑) psih. behaviorístka -e [biheu̯jor] ž, člov. (ı̑) psih.
870. behaviorízem -zma [biheu̯jor] m, pojm. (í) psih.
871. beige -- -- [béš]; bolj ~ (ẹ̑); gl. bež
872. bêj -a m z -em člov. (ȇ) tuniški ~ |vladar|; turški ~i begi bêjev -a -o (ȇ)
873. bêjba -e ž, člov. (ȇ) sleng. dekle
874. bêjbi.. prvi del podr. zlož. (ȇ) |otrok, mladič| bêjbibíf, bêjbisíter
875. bêjbibíf -a m, snov. (ȇı̑) mestn. junetina
876. bêjbisíter -ja m z -em člov. (ȇı̑) mestn. varuh (otrok) bêjbisíterica -e ž, člov. (ȇı̑) mestn. varuška, varuhinja (otrok) bêjbisíterjev -a -o (ȇı̑) mestn. bêjbisíteričin -a -o (ȇı̑) mestn.
877. bêjevec -vca m z -em člov. (é; ȇ) šol. žarg. učenec (b-razreda) bêjevka -e ž, člov. (é; ȇ) šol. žarg. učenka (b-razreda) bêjevčev -a -o (é; ȇ) šol. žarg.
878. Bêjrut -a m, zem. i. (ȇ) |glavno mesto Libanona|: v ~u bêjrutski -a -o (ȇ) Bêjrutčan -a m, preb. i. (ȇ) Bêjrutčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
879. bêjzbol -a m, pojm. (ȇ) igrati ~
880. bêjzbolski -a -o (ȇ) ~o igrišče
881. bék -a m, člov. (ẹ̑) šport. žarg. branilec békovka -e ž, člov. (ẹ̑) šport. žarg. branilka
882. bék.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |ozadje, hrbtna stran| békprojékcija
883. béka ¹ -e ž (ẹ́) košara iz bek
884. béka ² -e ž (ẹ̑) |ovca|
885. bekasína -e ž (ı̑) žival. kozica
886. békati -am nedov. -ajóč, -áje; békanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) beketati
887. bekerél -a m (ẹ̑) fiz. |merska enota|; prim. Bq
888. bekèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ jagnjet beketanje
889. beketáti -ám in beketáti -éčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; beketánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) Jagnje ~a
890. békhend -a m (ẹ̑) šport. imeti močen ~
891. békhend.. tudi békhend prvi del podr. zlož. (ẹ̑) békhendudárec tudi békhend udárec
892. békhendudárec -rca tudi békhend udárec ~ -rca m z -em (ẹ̑ȃ) šport.
893. békica -e ž (ẹ̑) |rastlina|
894. bekón -a m živ. (ọ̑) |prašič|; snov. prodati več ton ~a |mesa|
895. békov -a -o (ẹ́) ~a šiba
896. békovje -a s, skup. (ẹ́) ~ okoli ribnika
897. békprojékcija -e ž (ẹ̑ẹ́) film. projekcija od zadaj
898. bél ¹ -a m (ẹ̑) fiz. |merska enota|; prim. B 2
899. bél ² -í [-u̯] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí snov. (ẹ̑) les. beljava; vet. siva mrena
900. bél ³ -a -o tudi bél -a -ó [-u̯]; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ cvet; Sneg je ~; snežno ~; ~ kot mleko béli -a -o (ẹ́) ~ kruh; poud. Knjiga je zagledala ~ dan |je izšla|; poud. plesati do ~ega dne |vso noč, do jutra|; publ. ~a celina Antarktika; ~a tehnika |električni gospodinjski aparati|; ~a garda; poud. biti ~a vrana |redkost, izjema|; ~o vino; publ. trgovina z ~im blagom z dekleti béli -ega m, člov. (ẹ́) ~ in črni; enakopravnost z ~imi z belci béla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ne reči ne ~e ne črne |molčati| bélo -ega s, pojm. (ẹ́) v ~ oblečena; poud. dokazati črno na ~em |pisno; neizpodbitno|; poud. pogledati z ~im |jezno|; snov., prakt.sp. liter ~ega belega vina bélost -i tudi belóst -i ž, pojm. (ẹ́; ọ̑)

   601 651 701 751 801 851 901 951 1.001 1.051  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani