Slovenski pravopis 2001
b (83.466-83.515)
-
uremíja -e ž, pojm. (ı̑) zdrav., vet. sečekrvnost
-
úren 1 -rna -o (ȗ) úrni -a -o (ȗ) ~ kazalec
-
úren 2 -rna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ natakar; star. ~ potok hitro tekoč; biti ~ úrnost -i ž, pojm. (ú)
-
uresníčen -a -o (ı̑) ~a napoved uresníčeno -ega s, pojm. (ı̑) hvaliti se z ~im uresníčenost -i ž, pojm. (ı̑)
-
uresničeválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ načrta uresničeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) uresničeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
-
uresničeválen -lna -o (ȃ) uresničeválni -a -o (ȃ) ~e možnosti
-
uresničeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; uresničevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ načrte; ~ samega sebe uresničeváti se -újem se (á ȗ) Njihovi načrti se ~ujejo; ~ ~ v dejanjih
-
uresničítelj -a m z -em člov. (ı̑) ~ načrta uresničíteljica -e ž, člov. (ı̑) uresničíteljev -a -o (ı̑) uresničíteljičin -a -o (ı̑)
-
uresničítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ sklepa
-
uresníčiti -im dov. -en -ena; uresníčenje (í ı̑; ı̑) koga/kaj ~ načrt; ~ obljubo izpolniti; ~ pravico uveljaviti; ~ samega sebe uresníčiti se -im se (í ı̑; ı̑) Napovedi so se uresničile; ~ ~ kot človek
-
uresničítven -a -o (ı̑) uresničítveni -a -o (ı̑) ~ načrt
-
uresničljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) težko ~ načrt; To ni ~o uresničljívost -i ž, pojm. (í)
-
uretán -a m, snov. (ȃ) kem. |sečnini sorodna spojina|
-
uréter -tra m (ẹ́) anat. sečevod
-
urétra -e ž (ẹ̑) anat. sečnica
-
urèz -éza m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ z nožem; števn. imeti ~e na roki
-
uréza -e ž (ẹ̑) redk. urez, ureznina
-
urézan -a -o (ẹ̑) po modi ~a obleka; poud. On je po svoje ~ |svojevrsten, čudaški| urézanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
-
urézati uréžem dov. -an -ana; urézanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ koga v prst; ~ obleko; poud.: ~ koga čez hrbet |udariti|; ~ koračnico |zaigrati|; poud. urezati po kom/čem ~ ~ sovražniku |začeti streljati|; poud. Mošt že ~e |je rezen, rezkega okusa| urézati jo uréžem jo (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |hitro iti, oditi| urézati se uréžem se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ do krvi; poud. ~ ~ pri računanju |zmotiti se|
-
urezávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; urezávanje (ȃ) urezovati: koga/kaj ~ obleke
-
urézen -zna -o (ẹ̑) urézni -a -o (ẹ̑) ~a rana
-
ureznína -e ž (í) ~ se celi
-
urezoválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ usnjene galanterije urezoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) urezoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
-
urezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; urezovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ blago; poud.: ~ koga s šibo |udarjati|; ~ poskočne polke |igrati| urezováti se -újem se (á ȗ) ~ ~ pri rezanju
-
urgénca -e ž, pojm. (ẹ̑) urad. ~ za neporavnan račun opomin, ponovna zahteva; telefonska ~; števn., zdrav. žarg. odpeljati bolnika na ~o na oddelek za nujno zdravstveno pomoč
-
urgénten -tna -o; bolj ~ (ẹ̑) ~a zadeva nujna, neodložljiva; Bolnikovo stanje je ~o |zahteva nujno, takojšnjo zdravniško pomoč| urgéntni -a -o (ẹ̑) zdrav. ~ blok urgéntnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
-
urgírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; urgíranje (ı̑) urad. opominjati, ponovno zahtevati: kaj ~ pošiljko; neobč. ~ pri šefu, da so računi previsoki pritožiti se
-
úrh 1 -a m živ. (ȗ) |dvoživka|
-
úrh 2 in Úrh -a m živ. (ȗ) pokr. klicati ~a bruhati
-
Úrh 1 -a m, oseb. i. (ú) ~ Novak
-
Úrh 2 -a m, oseb. i., psp (ú) Úrhovka -e ž, oseb. i. (ú) ljud.
-
Úrh 3 -a m, zem. i. (ú) |vzpetina pri Ljubljani|: na ~u
-
Úri -ja m z -em zem. i. (ȗ) |švicarski kanton|: v ~u úrijski -a -o (ȗ) Úrijčan -a m, preb. i. (ȗ) Úrijčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
-
úrica 1 -e ž (ȗ) manjš. ~ na roki
-
úrica 2 -e ž (ú; ȗ) manjš.; poud. vzeti si ~o časa |uro|
-
úrin -a -o (ȗ) ~ kazalec urni kazalec; ~o tiktakanje
-
urín -a m, snov. (ı̑) seč
-
urinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; uriníranje (ı̑) zdrav. |izpraznjevati sečni mehur|; redk. ~ kar pred vrati opravljati malo potrebo
-
urínski -a -o (ı̑) sečen: ~e snovi
-
úriti -im nedov. úrjen -a; úrjenje (ú ȗ; ȗ) koga/kaj ~ korakanje; ~ reševalce úriti se -im se (ú ȗ; ȗ) v čem ~ ~ ~ korakanju
-
Ur. l. okrajš. Uradni list
-
úrna -e ž (ú; ȗ) neobč.: vrč, lonec; žara
-
úrnik -a m (ȗ) potekati po ~u; ~ predavanj
-
úrno nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú) ~ hoditi; ~ odgovoriti |hitro|
-
úro.. prvi del podr. zlož. (ȗ) |seč| úroinfékt; úrogenitálen
-
uro.. prvi del podr. zlož. |seč| urológ, urologíja
-
uróčen -čna -o; bolj ~ (ọ́; ọ̑) |ki uroči|: ~ pogled uróčni -a -o (ọ́; ọ̑) ~a moč uróčnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
-
uročèn -êna -o (ȅ é é) ~ človek uročênost -i ž, pojm. (é)
-
uročêno primer. prisl. (é) ~ poslušati
-
uročíti -ím dov. urôči -íte; uróčil -íla, -ít/-ìt; -èn -êna; uročênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) koga/kaj ~ kravo; poud. Govornik je uročil poslušalce |zelo prevzel|; uročiti komu/čemu kaj ~ konjem neubogljivost
83.216 83.266 83.316 83.366 83.416 83.466 83.516 83.566 83.616 83.666
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani