Slovenski pravopis 2001

b (83.416-83.465)


  1. uránov -a -o (ȃ) ~a ruda
  2. uránski -a -o (ȃ) ~e jedrske elektrarne; ~o jedro uranovo jedro
  3. urár -ja m z -em člov. (á) urárka -e ž, člov. (á) urárjev -a -o (á)
  4. urárna -e ž (ȃ) dati uro popraviti v ~o
  5. urárski -a -o (á) ~a obrt
  6. urárstvo -a s, pojm. (ȃ) razvoj ~a; števn. pustiti uro v popravilu v ~u
  7. urásti 1 urástem dov., nam. uràst; uráščenje; drugo gl. rasti 1 (á) čemu Hlačam je urastel |Hlače so mu premajhne|; urasti kaj ~ obleko
  8. urásti 2 urásem dov., nam. uràst; uráščenje; drugo gl. rasti 2 (á); gl. urasti 1
  9. uravnálec 1 -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) uravnálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) uravnálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  10. uravnálec 2 -lca m z -em (ȃ) avtomatični ~
  11. uravnálen -lna -o (ȃ) uravnálni -a -o (ȃ) ~ postopek uravnálnost -i ž, pojm. (ȃ)
  12. uravnán -a -o (á) neobč. duhovno ~ človek naravnan, usmerjen uravnánost -i ž, pojm. (á) neobč. idejna ~ naravnanost, usmerjenost
  13. uravnáti -ám dov. uravnánje; drugo gl. ravnati (á ȃ) kaj ~ izpahnjeno kost; neobč. uravnati kaj na kaj ~ misli na kaj drugega usmeriti; uravnati kaj po kom/čem ~ smer ladje po zvezdah uravnáti se -ám se (á ȃ) po kom/čem neobč. ~ ~ ~ preizkušenem načelu začeti ravnati
  14. uravnáva -e ž, pojm. (ȃ) ~ zlomljene roke; števn., zem. široke ~e na območju apnenca
  15. uravnaválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) biti dober ~ medčloveških stikov uravnaválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) uravnaválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  16. uravnaválen -lna -o (ȃ) uravnaválni -a -o (ȃ) ~a naprava uravnaválnost -i ž, pojm. (ȃ)
  17. uravnávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; uravnávanje (ȃ) kaj ~ zlomljeno nogo; redk. ~ tla zravnavati; neobč. uravnavati kaj na kaj ~ topove na cilj naravnavati; uravnavati kaj po kom/čem ~ svoj korak po njihovem uravnávati se -am se (ȃ) star. ~ ~ v vrsto postavljati se v ravno vrsto
  18. uravnílovka -e ž, pojm. (í) publ. izenačenje osebnih dohodkov
  19. uravnílovski -a -o (ı̑) publ. ~i ukrepi
  20. uravnotéžen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~o plovilo; neobč. ~ človek uravnovešen uravnotéženi -a -o (ẹ̑) elektr. ~ rotor uravnotéženost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  21. uravnotéženo nač. prisl. (ẹ̑) neobč. ~ se razvijati uravnovešeno
  22. uravnoteževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; uravnoteževánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ kolesa
  23. uravnotéžiti -im dov. -en -ena; uravnotéženje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ ladjo; neobč. duševno ~ mladostnika uravnovesiti; ~ proizvodnjo in prodajo uravnotéžiti se -im se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Čoln se je uravnotežil; neobč. čustveno se uravnotežiti se uravnovesiti
  24. uravnovésiti -im dov. uravnovéšen -a; uravnovéšenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ izdatke in dohodke, izdatke z dohodki uravnotežiti; Novo spoznanje ga je uravnovesilo uravnovésiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Prečka se je uravnovesila uravnotežila; čustveno se uravnovesiti
  25. uravnovéšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uravnovéšanje (ẹ́) koga/kaj ~ zibajoči se čoln uravnoteževati; duševno ~ bolnika uravnovéšati se -am se (ẹ́) Tehtnica se je uravnovešala uravnoteževala; čustveno se uravnovešati
  26. uravnovéšen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ človek; Tehtnica je ~a uravnotežena uravnovéšenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  27. úrdu -ja m z -em pojm. (ȗ) |uradni jezik Pakistana|
  28. uréa -e ž, rod. mn. uréj snov. (ẹ̑); gl. urêja
  29. urečèn -êna -o (ȅ é é) ~ človek; Krava je ~a urečênost -i ž, pojm. (é)
  30. urečêno nač. prisl. (é) ~ se vesti
  31. urêči urêčem dov.; drugo gl. reči (é) koga/kaj Fanta je nekdo urekel; poud. Strast ga je urekla |zaradi strasti ni bil sposoben kritično presojati|; ureči koga/kaj v kaj ~ kraljeviča v žabo; ureči komu kaj ~ sosedu konja; Nekdo mu je urekel
  32. uredítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ gradiva; abecedna ~
  33. uredíti -ím dov. urêdi -íte; urédil -íla, -ít/-ìt, urejèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) koga/kaj ~ grob; ~ zbornik; jezikosl. ~ iztočnice v slovarju; urediti koga/kaj v kaj ~ ljudi v skupine; ~ pesmi v zbirko; urediti komu kaj ~ komu stanovanje uredíti se -ím se (í/ı̑ í) v kaj ~ ~ ~ kolone; Razmere so se uredile; elegantno se urediti
  34. uredítven -a -o (ı̑) uredítveni -a -o (ı̑) ~ načrt mesta
  35. uredljív -a -o (í; ı̑ í í) lahko ~a zadeva
  36. uredník -a tudi urédnik -a m, člov. (í; ẹ̑) ~ televizijske oddaje, knjižne zbirke; ~ na radiu, pri časopisu uredníca -e tudi urédnica -e ž, člov. (í; ẹ̑) uredníčin -a -o tudi urédničin -a -o (ı̑; ẹ̑)
  37. urednikováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; urednikovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. ~ pri reviji
  38. uredníški -a -o tudi urédniški -a -o (ı̑; ẹ̑) ~ odbor
  39. uredníštvo -a tudi urédništvo -a s, pojm. (ı̑; ẹ̑) opravljati ~; skup. seja ~a; števn. poslati članek na ~
  40. urêja -e ž, snov. (ẹ̑) sečnina
  41. urêjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; urêjanje (é) koga/kaj ~ hudournike; ~ promet; ~ revijo; urejati koga/kaj v kaj ~ otroke v vrste; ~ pesmi v zbirko; urejati komu kaj ~ sinu stanovanje urêjati se -am se (é) v kaj ~ ~ ~ vrste; Razmere se ~ajo
  42. urejèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ človek; lepo ~ park; živeti v ~ih razmerah urejêni -a -o (é) mat. ~a množica urejênost -i ž, pojm. (é)
  43. urejêno nač. prisl. (é) ~ izgledati
  44. urejeválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ podatkov urejeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) urejeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  45. urejeválen -lna -o (ȃ) urejeválni -a -o (ȃ) ~a dela urejeválnost -i ž, pojm. (ȃ)
  46. urejeválnik -a m (ȃ) rač. ~ besedil
  47. urejeválniški -a -o (ȃ) rač. ~ program
  48. urejeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; urejevánje; (-àt) (á ȗ) urejati: koga/kaj ~ časopis urejeváti se -újem se (á ȗ) ~ ~ pred ogledalom
  49. urékati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; urékanje (ẹ̑) koga/kaj ~ živino
  50. urémičen -čna -o (ẹ́) biti ~ urémični -a -o (ẹ́) ~ bolnik

   83.166 83.216 83.266 83.316 83.366 83.416 83.466 83.516 83.566 83.616  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA