Slovenski pravopis 2001
b (83.316-83.365)
-
upokojênec -nca tudi upokójenec -nca m z -em člov. (é; ọ́) biti ~; invalidski ~ upokojênka -e tudi upokójenka -e ž, člov. (é; ọ́) upokojênčev -a -o tudi upokójenčev -a -o (é; ọ́)
-
upokojênski -a -o tudi upokójenski -a -o (é; ọ́) ~o društvo
-
upokojênstvo -a tudi upokójenstvo -a s, skup. (é; ọ́) redk. upokojenci
-
upokojeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; upokojevánje; (-àt) (á ȗ) koga ~ delavce; neobč. ~ razburjene ljudi miriti, pomirjati upokojeváti se -újem se (á ȗ) zgodaj se upokojevati
-
upokojítev -tve ž, pojm. (ı̑) odločba o ~i
-
upokojíti -ím dov. upokôji -íte; upokójil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) koga ~ delavca; neobč. ~ koga s prijazno besedo umiriti, pomiriti upokojíti se -ím se (í/ı̑ í) predčasno se upokojiti
-
upokojítven -a -o (ı̑) upokojítveni -a -o (ı̑) ~ postopek
-
upòr -ôra m, pojm. (ȍ ó) 1. preprečiti ~; voditi ~ 2. premagovati ~; električni ~; zračni ~; števn., elektr.: vstaviti ~; drsni ~
-
upóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ otrok; ~o ljudstvo; poud. ~i lasje |ki se težko počešejo|; publ. ~a vera v kaj → nepopustljiva, vztrajna upórnost -i ž, pojm. (ọ́) otrokova ~; elektr. električna ~; publ. ~ pri delu → nepopustljivost, vztrajnost; neobč. pojavi ~i na Tolminskem kmečkih uporov
-
upórnež -a m z -em člov. (ọ̑) poud. |uporen človek| upórnežev -a -o (ọ̑) poud.
-
upórnik 1 -a m, člov. (ọ̑) kmečki ~ upórnica -e ž, člov. (ọ̑) upórničin -a -o (ọ̑)
-
upórnik 2 -a m (ọ̑) elektr. vzporedni ~
-
upórniški -a -o (ọ̑) ~o gibanje
-
upórništvo -a s, pojm. (ọ̑) ~ proti oblastem
-
upórno nač. prisl. -ej(š)e (ọ̑; ọ̑) ~ se vesti; ●~ študirati vztrajno
-
upóroven -vna -o in upôroven -vna -o (ọ́; ọ̑; ó; ȏ) upórovni -a -o in upôrovni -a -o (ọ́; ọ̑; ó; ȏ) teh. ~ termometer
-
upoštévan -a -o; bolj ~ (ẹ́) neobč. v svojem času precej ~ pisatelj cenjen, priljubljen; biti ~ v seznamu upoštévanost -i ž, pojm. (ẹ́)
-
upoštévati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; upoštévanje (ẹ́) koga/kaj ~ prizadete pri delitvi pomoči; ~ zakone
-
upoštéven -vna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) pravno ~ dogovor; neobč. ~a osebnost pomembna upoštévnost -i ž, pojm. (ẹ́)
-
upovéditi -im dov. -en -ena; upovédenje (ẹ̑) kaj ~ misel
-
upovedoválen -lna -o (ȃ) upovedoválni -a -o (ȃ) jezikosl. ~ postopek
-
upovedovánje -a s, pojm. (á) jezikosl. |del skladnje|
-
upovedováti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; upovedovánje; (-àt) (á ȗ) jezikosl. kaj ~ predmetnost
-
Úppsala -e [ups] ž, zem. i. (ȗ) |švedsko mesto|: v ~i úppsalski -a -o (ȗ) Úppsalčan -a m, preb. i. (ȗ) Úppsalčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
-
uprásniti -em dov. uprásnjen -a; uprásnjenje (á ȃ) koga/kaj Mačka ga je uprasnila oprasnila; ~ vžigalico prižgati uprásniti jo -em jo (á ȃ) knj. pog., poud. |iti, oditi|: ~ ~ iz hiše
-
upraševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; upraševánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ mleko
-
uprašíti -ím dov. uprášil -íla, nam. uprašít/uprašìt; uprašênje; drugo gl. prašiti (í/ı̑ í) kaj ~ kamnino; redk. ~ obleko zaprašiti uprašíti se -ím se (í/ı̑ í) Ob eksploziji se je morsko dno uprašilo
-
uprašljív -a -o (í; ı̑ í í) ~a kamnina uprašljívost -i ž, pojm. (í)
-
upráti upêrem dov., nam. upràt; upránje; drugo gl. prati (á é) kaj ~ zavese |s pranjem poškodovati| upráti se upêrem se (á é) Blago se je upralo in skrčilo
-
upráva -e ž (ȃ) modernizirati ~o; oddati pritožbo na ~i; zaposliti se v ~i; davčna ~; fakultetna ~; pojm., redk. ~ stavb upravljanje
-
upráven -vna -o (á; á ȃ á) uprávni -a -o (á) ~ organ
-
upravíčen -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ sum; upravičen do česa biti ~ ~ otroškega dodatka upravíčenost -i ž, pojm. (ı̑)
-
upravíčenec -nca m z -em člov. (ı̑) ~ do pokojnine upravíčenka -e ž, člov. (ı̑) upravíčenčev -a -o (ı̑)
-
upravíčeno nač. prisl. (ı̑) ~ se pritoževati; biti ~ zadržan
-
upravičeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; upravičevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ svojo zahtevo; ○~ otrokovo grdo vedenje opravičevati; publ. upravičevati koga do česa To vas ne ~uje do maščevanja |vam ne daje pravice maščevanja|
-
upravíčiti -im dov. -en -ena; upravíčenje (í ı̑) kaj ~ zahteve
-
upravílnik -a m (ı̑) rač. ~ pomnilnika
-
upravítelj -a m z -em člov. (ı̑) imenovati ~a; ~ stavbe; pravn. stečajni ~ upravíteljica -e ž, člov. (ı̑) upravíteljev -a -o (ı̑) upravíteljičin -a -o (ı̑)
-
upraviteljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; upraviteljevánje; (-àt) (á ȗ) neobč. kaj ~ posestvo |biti upravitelj posestva|; neobč. Že dolgo ~e |je upravitelj|
-
upravíteljstvo -a s, pojm. (ı̑) sprejeti ~ posestva; števn. oddati prošnjo v ~u
-
upravljálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) upravljavec upravljálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) upravljavka upravljálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
-
upravljálen -lna -o (ȃ) upravljálni -a -o (ȃ) ~a naprava
-
upravljálnik -a m (ȃ) rač. ~ programov
-
upravljálski -a -o [u̯s] (ȃ) upravljavski
-
uprávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uprávljanje (á) kaj ~ podjetje; ~ premoženje; publ.: ~ ladjo krmariti; ~ letalo pilotirati; ~ tovornjak voziti; upravljati z/s čim ~ z orožjem → ravnati
-
upravljávec -vca m z -em člov. (ȃ) ~i tovarne upravljávka -e ž, člov. (ȃ) upravljávčev -a -o (ȃ)
-
upravljávski -a -o (ȃ) ~e sposobnosti
-
uprávnik -a m, člov. (ȃ) ~ gledališča uprávnica -e ž, člov. (ȃ) uprávničin -a -o (ȃ)
-
uprávniški -a -o (ȃ) ~a služba
-
uprávništvo -a s, pojm. (ȃ) prevzeti ~ inštituta
83.066 83.116 83.166 83.216 83.266 83.316 83.366 83.416 83.466 83.516
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani