Slovenski pravopis 2001

b (83.216-83.265)

  1. univerzálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ pomen vrednot; ~a resnica splošna; les kot ~a surovina vsestranska; ~o pravilo splošno veljavno univerzálni -a -o (ȃ) filoz. ~o načelo; pravn. ~o nasledstvo vesoljno nasledstvo univerzálnost -i ž, pojm. (ȃ)
  2. univerzálije -ij ž mn. (á ȃ) filoz. |splošni pojmi|; jezikosl. jezikovne ~ |enakosti v vseh jezikih|
  3. univerzalístičen -čna -o (í) univerzalístični -a -o (í) ~ nazor
  4. univerzalizácija -e ž, pojm. (á) ~ naravovarstvenih problemov posplošitev
  5. univerzalízem -zma m, pojm. (í) filoz.; kulturni ~ v pesništvu vsestranskost, vsebinska polnost; ~ človeške kulture vseobsežnost, vesoljnost
  6. univerzalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; univerzalizíranje (ı̑) posplošiti: kaj ~ probleme
  7. univerzálno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ razgledan in izobražen splošno, vsestransko
  8. univêrzen -zna -o (ȇ) univêrzni -a -o (ȇ) ~a stavba; ~a knjižnica univerzitetna knjižnica
  9. univerzijáda -e ž (ȃ) |športna prireditev|
  10. univerzitéten -tna -o (ẹ̑) univerzitétni -a -o (ẹ̑) ~ profesor, študij
  11. univerzitétnik -a m, člov. (ẹ̑) neobč. univerzitetni izobraženec univerzitétnica -e ž, člov. (ẹ̑) neobč. univerzitétničin -a -o (ẹ̑) neobč.
  12. univêrzum -a m (ȇ) neobč. vesolje, svet
  13. ÚNIX ÚNIX-a [ks] m (ȗ) |računalniški operacijski sistem|
  14. UNO UNO-ja tudi UNO -- [uenó] m, prva oblika z -em (ọ̑; ọ̑) → OZN
  15. unovčeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; unovčevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ čeke; poud. dobro ~ izdelke |prodajati|
  16. unôvčiti -im dov. -en -ena; unôvčenje (ó ȏ; ȏ) kaj ~ ček; poud.: ~ pridelke |prodati|; ~ nova spoznanja |uporabiti|
  17. unovčljív -a -o (í; ı̑ í í) ~o premoženje unovčljívost -i ž, pojm. (í)
  18. ÚNPROFOR ÚNPROFOR-ja in Únprofor -ja m z -em (ȗ) |vojaška organizacija OZN|
  19. únprofórjevec -vca m z -em člov. (ȗọ̑) prakt.sp. pripadnik Unproforja únprofórjevčev -a -o (ȗọ̑) prakt.sp.
  20. ÚNRRA -E in Únrra -e [nra] ž (ȗ) |organizacija OZN za pomoč in obnovo|
  21. uokvíriti -im dov. uokvírjen -a; uokvírjenje (í ı̑; ı̑) kaj ~ sliko; neobč. uokviriti kaj z/s čim ~ vrt z živo mejo obdati
  22. uokvírjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; uokvírjanje (í) kaj ~ slike; neobč. Grad ~ajo drevesa obdajajo, obkrožajo
  23. uokvírjen -a -o (ı̑) ~ članek v časopisu uokvírjenost -i ž, pojm. (ı̑)
  24. úp -a m (ȗ) 1. ~i so se izpolnili; ~i za prihodnost; poud.: gojiti ~e |upati|; vdajati se ~om |upati| 2. pojm. upanje: Ni več ~a, da bi ozdravel; zbujati komu ~; prodajati na ~ |brez takojšnjega plačila|
  25. UP UP-ja tudi UP -- [upə̀] m, prva oblika z -em (ə̏; ə̏) umetniška propaganda
  26. úpa.. prvi del podr. zlož. (ȗ) úpapôln
  27. upàd -áda m, pojm. (ȁ á) ~ vode; jezikosl. samoglasniški ~ |vokalna redukcija|
  28. upádati -am nedov. -ajóč, -áje; upádanje (á ȃ; ȃ) Jezero ~a |dobiva nižjo gladino|; Proizvodnja ~a; Število prebivalcev ~a
  29. upádek -dka m, pojm. (ȃ) ~ pri mletju žita; redk. ~ izvoza upad
  30. upádel -dla -o [-u̯]; bolj ~ (á; ȃ á á) ~ obraz; biti ~ upádli -a -o (á) jezikosl. ~ samoglasnik upádlost -i ž, pojm. (á)
  31. Upanišáde -ád ž mn., stvar. i. (á) |staroindijski teološki in filozofski spisi|
  32. úpanje -a s, pojm. (ȗ) 1. gojiti ~ |upati|; ~ na zmago, v zmago; živeti v ~u 2. kupiti kaj na ~ |brez takojšnjega plačila|; poud.: biti zadnje ~ za bolnika |sredstvo|; Ni ~a, da bi ozdravel |možnosti|; izgubiti ~ |ne upati več|; publ. Akcija nima ~a na uspeh možnosti, da bi uspela; star. staviti ~ na koga, v koga pričakovati, da bo kdo uspešen
  33. úpapôln -a -o [-u̯n]; bolj ~ (ȗȏ ȗó ȗó) neobč. ~a mladost
  34. upáriti -im dov. upárjen -a; upárjenje (á ȃ) kaj ~ vodo upáriti se -im se (á ȃ) Raztopina se ~i
  35. uparjálen -lna -o (ȃ) uparjálni -a -o (ȃ) ~a naprava
  36. uparjálnik -a m (ȃ) strojn.
  37. upárjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; upárjanje (á) kaj ~ vodo upárjati se -am se (á) Olje se v vročih ceveh ~a
  38. upásti upádem dov., nam. upàst; drugo gl. pasti 1 (á; á ȃ) Izvoz je upadel; Voda je upadla |dobila nižjo gladino|
  39. úpati -am nedov. -ajóč, -áje; úpanje (ȗ) 1. na kaj ~ ~ pomoč prijatelja |zanašati se na njegovo pomoč|; ~ ~ ozdravljenje; upati v kaj ~ ~ rešitev; star. upati komu kaj ~ sorodniku denar posoditi; Temu človeku ni ~ zaupati; knj. pog., z nedoločnikom Ali ~aš skočiti tako daleč si upaš, se upaš; Dokler bo upal, bo zdržal 2. On je, ~amo, že na varnem; ~am, da si boste premislili; Bo ostal? -Upam, da bo úpati si -am si (ȗ) kaj On si ~a vse; ~ ~ plavati čez zaliv; ~am ~ nesti dvakrat toliko |sposoben, zmožen sem|; Pridi gor, če si ~aš úpati se -am se (ȗ) ~ ~ plavati čez zaliv; Pridi gor, če se ~aš |izraža izziv|
  40. Updike -ka [ápdajk] m, oseb. i. (ȃ) |ameriški pisatelj|
  41. upêči se upêčem se dov., 3. os. mn., neobč. upekó se; drugo gl. peči (é) Jabolka se ~ejo |se pri pečenju zmanjšajo|
  42. upéhan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~a žival; zgruditi se ves ~ upéhani -ega m, člov. (ẹ̑) pomagati ~im upéhanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  43. upéhanec -nca m z -em člov. (ẹ̑) poud. |upehan človek| upéhanka -e ž, člov. (ẹ̑) poud. upéhančev -a -o (ẹ̑) poud.
  44. upéhati -am dov. -an -ana; upéhanje (ẹ̑) koga/kaj Pot ga je upehala upéhati se -am se (ẹ̑) ~ ~ po stopnicah
  45. upéniti se -im se dov. upénjenje (ẹ́ ẹ̑) Snov se ~i
  46. upénjen -a -o (ẹ̑) ~a snov upénjenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  47. upepelítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ pokojnika
  48. upepelíti -ím dov. upepélil -íla, nam. upepelít/upepelìt; upepeljênje; drugo gl. pepeliti (í/ı̑ í) koga/kaj ~ les; ~ pokojnika; poud. Sovražnik je upepelil mesto |požgal|
  49. upepelítven -a -o (ı̑) upepelítveni -a -o (ı̑) ~ postopek
  50. upepeljèn -êna -o (ȅ é é) ~ les; ~o truplo; poud. ~o mesto |požgano| upepeljênost -i ž, pojm. (é)

   82.966 83.016 83.066 83.116 83.166 83.216 83.266 83.316 83.366 83.416  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA