Slovenski pravopis 2001

b (83.016-83.065)


  1. Úmag -a m, zem. i. (ȗ) |istrsko mesto|: v ~u úmaški -a -o (ȗ) Umažàn -ána in Umažán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Umažánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  2. umaknítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ pritožbe
  3. umakníti in umákniti -em dov. umákni -te in -íte; umáknil -íla, umáknit, umáknjen -a; umáknjenje; (umáknit) (í/ı̑/á á) koga/kaj ~ avtomobil s pločnika; ~ otroka s prepiha umakníti se in umákniti se -em se (í/ı̑/á á) komu/čemu ~ ~ drvečemu avtomobilu; Jeza se je umaknila prijaznosti; ~ ~ starejšemu; umakniti se pred kom/čim ~ ~ ~ dežjem pod streho
  4. umáknjen -a -o; bolj ~ (á) ~ stol; poud.: ~ kraj |zelo oddaljen, težko dostopen|; vase ~ svet umetnikov |neživljenjski, nestvaren| umáknjenost -i ž, pojm. (á)
  5. umáknjeno nač. prisl. (á) poud. živeti ~ |osamljeno|
  6. umánjkati -am dov. -an -ana; umánjkanje (ȃ) neobč. Uspeh ni umanjkal |je bil razmeroma velik|; pokr. Ne zaupam mu, ker rad ~a |ne izpolni obljubljenega|
  7. umázan -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ otrok; poud.: ~ značaj |moralno oporečen|; ~a barva las |neizrazita, nedoločljiva|; prati ~o perilo |obravnavati osebne spore vpričo drugih|; biti ~ pri plačilu |skop, nepravičen| umázanost -i ž, pojm. (ȃ) ~ rok; števn., poud. pripovedovati ~i |neresnične, moralno oporečne vesti|
  8. umázanček -čka m, člov. (ȃ) manjš.; ljubk. |umazanec|
  9. umazanè -éta m, člov. (ȅ ẹ́) poud. |umazanec|
  10. umázanec -nca m z -em člov. (ȃ) umiti ~a; slabš. Ne mara se družiti s takimi ~i |z moralno oporečnimi ljudmi| umázanka -e ž, člov. (ȃ) umázančev -a -o (ȃ)
  11. umazaníja -e ž, snov. (ı̑) počistiti ~o; števn., poud. počenjati ~e |moralno oporečna dejanja|
  12. umázano 1 nač. prisl. (ȃ) ~ bel; poud. ~ ravnati |moralno oporečno|
  13. umázano 2 povdk. (ȃ) Povsod je bilo vse ~
  14. umázano.. tudi umázano prvi del podr. zlož. (ȃ) umázanobél tudi umázano bél
  15. umázanorjàv -áva -o tudi umázano rjàv ~ -áva ~ -o (ȃȁ ȃá ȃá) ~a voda
  16. umázati umážem dov. -al -ala in -ála, -an -ana; umázanje in umazánje (á ȃ) koga/kaj ~ čevlje z blatom; poud. ~ prijateljstvo |zmanjšati njegov pomen|; poud. umazati komu/čemu kaj ~ tekmecu ime |osramotiti ga| umázati se umážem se (á ȃ) Otrok se je umazal
  17. umedèn -êna -o (ȅ é é) ~ sadež umedênost -i ž, pojm. (é)
  18. umedítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ hrušk
  19. umedíti -ím dov. umédil -íla, nam. umedít/umedìt; umedênje; drugo gl. mediti (í/ı̑ í) kaj ~ sadje; poud. umediti koga Skušala je ~ očeta |si ga pridobiti| umedíti se -ím se (í/ı̑ í) Hruške se hitro ~ijo; poud. Oče se je umedil |postal manj strog|
  20. Úmek Úmka m, oseb. i., psp (ȗ) Úmkovka -e ž, oseb. i. (ȗ) ljud.
  21. úmen úmna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ svet |z umom spoznaven, doumljiv|; star.: ~ mladenič pameten, bister; ~ kmet preudaren, pameten; vsem ~a razlaga razumljiva, umljiva úmni -a -o (ú) človek kot ~o bitje; neobč. ~ razlog razumski razlog úmni -ega m, člov. (ú) star. poslušati ~ega preudarnega, pametnega človeka úmnost -i ž, pojm. (ú)
  22. umériti -im dov. umérjen -a; umérjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ toplomer; neobč. umeriti kaj po čem Igro je umeril po znani veseloigri priredil; star. umeriti kaj z/s čim Umeril je svoj korak z njenim ga prilagodil njenemu; umeriti komu kaj ~ fantu suknjič umériti se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ pri merjenju |zmotiti se|
  23. umérjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; umérjanje (ẹ́) kaj ~ instrumente; star. ~ obleko pomerjati
  24. umérjen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ višinomer; neobč.: ~ človek obvladan, zadržan; ~ dež zmeren; ~e kretnje obvladane umérjenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  25. umérjeno nač. prisl. (ẹ̑) neobč. ~ se vesti obvladano, zadržano
  26. umésen -a -o (ẹ́); gl. umešen
  27. umesíti in umésiti -im dov. umésenje; drugo gl. mesiti (í/ı̑/ẹ́ ẹ́) kaj ~ kruh
  28. umésten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~a pripomba; To vprašanje ni bilo ~o uméstnost -i ž, pojm. (ẹ́)
  29. umésti umédem in umésti umétem in umêsti umêdem in umêsti umêtem dov., nam. umést/umèst in umèst/umêst; umédenje in umétenje in umedênje in umetênje; drugo gl. mésti (ẹ́; ẹ́; é; é) kaj ~ maslo
  30. umestítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ novega rektorja; neobč. ~ v hotelu namestitev
  31. umestíti -ím in uméstiti -im dov. umésti -íte in -i -ite; uméstil -íla in -il -ila, -ít/-ìt in -it, umeščèn -êna in uméščen -a; uméščenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ı̑ í; ẹ́; ẹ̑) koga/kaj slovesno ~ rektorja; neobč.: ~ kip na podstavek namestiti; ~ sliko med avtorjeva najboljša dela uvrstiti umestíti se -ím se in uméstiti se -im se (í/ı̑ í; ẹ́; ẹ̑) neobč. ~ ~ na svoj prostor namestiti se
  32. umestítven -a -o (ı̑) umestítveni -a -o (ı̑) ~ obred
  33. umestljív -a -o (í; ı̑ í í) neobč. Sonet je težko ~ v to literarno obdobje uvrstljiv umestljívost -i ž, pojm. (í) neobč. uvrstljivost
  34. uméstno 1 nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) ~ pripomniti
  35. uméstno 2 povdk. (ẹ́) ~ bi bilo, če bi prenehali s tem
  36. uméšan -a -o (ẹ́) uméšani -a -o (ẹ́) ~a jajca uméšanost -i ž, pojm. (ẹ́)
  37. uméšati tudi umešáti -am dov. uméšanje tudi umešánje; drugo gl. mešati (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ kvas v moko; ~ surovo maslo s sladkorjem; ~ testo
  38. uméščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uméščanje (ẹ́) koga/kaj ~ škofe; neobč. Vojaka ~ata orožje nameščata
  39. uméšen -a -o (ẹ́) dobro ~o testo uméšenost -i ž, pojm. (ẹ́)
  40. umétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; umétanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ maslo; ~ v pinji
  41. umetélen -lna -o tudi umételen -lna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑; ẹ̑; ẹ̑) ~a vezenina; Ta urar je zelo ~ umetélni -a -o tudi umételni -a -o (ẹ̑; ẹ̑) zastar. ~ ogenj umetni ogenj umetélnost -i tudi umételnost -i ž, pojm. (ẹ̑; ẹ̑) ~ vezenin; števn. obvladovati različne ~i
  42. uméten -tna -o (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) ~ cvet; poud. ~ smehljaj |nepristen, narejen|; To jezero je ~o; star. Pesem je zelo ~a zahtevno, zapleteno oblikovana umétni -a -o (ẹ́) ~ sneg; ~a obrt; šport. ~o drsanje umetnostno drsanje; nestrok. ~o sonce | strok. kremenova svetilka| umétno -ega s, pojm. (ẹ́) nadomeščanje naravnega z ~im
  43. uméti úmem, star. uméti umêjem dvovid. -i -ite/-íte, star. -èj/-êj -êjte, nedov. -èč -éča, star. -óč; -èl/-él -éla tudi úmel -éla, -èt/-ét, úmljen -a; umétje; (-èt/-ét) (ẹ́ ú; ẹ́ ȇ) neobč. koga/kaj ~ besede razumeti, dojeti; Malokdo ~e reveža razume; ~ brati znati uméti se úmem se, star. uméti se umêjem se (ẹ́ ú; ẹ́ ȇ) neobč. na koga/kaj ~ ~ ~ glasbo razumeti se, spoznati se; neobč. Dobro so se umeli se razumeli
  44. umetníčiti -im nedov. -en -ena; umetníčenje (í ı̑) slabš. kaj ~ govor |delati ga nenaravnega, zapletenega|; slabš. Rad ~i |se nenaravno, zapleteno izraža|
  45. umetníja -e ž (ı̑) akrobatske ~e; poud. ~e reklame |prevare, slepila|
  46. umétnik -a m, člov. (ẹ̑) slaven ~; poud. biti ~ v izmišljevanju |zelo spreten| umétnica -e ž, člov. (ẹ̑) umétničin -a -o (ẹ̑)
  47. umetnína -e ž (í) likovna ~
  48. umetnínski -a -o (ı̑) ~ katalog
  49. umétniški -a -o (ẹ̑) ~o delo; Njegovi spisi so ~i umétniško -ega s, pojm. (ẹ̑) presoja ~ega umétniškost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  50. umétniško.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) umétniškoizpôveden, umétniškoizrázen

   82.766 82.816 82.866 82.916 82.966 83.016 83.066 83.116 83.166 83.216  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA