Slovenski pravopis 2001

b (82.816-82.865)

  1. ujésti ujém dov., 2. in 3. os. dv. ujésta; 2. os. mn. ujéste, 3. os. mn. ujedó tudi ujêjo, nam. ujést/ujèst, ujéden -a; ujédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) koga/kaj poud. pogosto koga ~ |prizadeti z zlobno, ostro besedo| ujésti se -ujém se (ẹ́) star. Mraz se je ujedel se unesel, oslabel
  2. ujét -a -o (ẹ̑) ~ ptič; ~i ubežniki; čutiti se ~ega; poud. ujet v kaj biti ~ ~ predsodke |imeti predsodke| ujéti -ega m, člov. (ẹ̑) osvoboditi ~e ujétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  3. ujéti ujámem dov. ujêmi -íte; -él -éla, -èt/-èt, -ét -éta; ujétje; (-èt/-ét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ begunca; ~ curek v dlan; poud. ~ koga na laži |ugotoviti, da je lagal|; ~ učenca pri prepisovanju |zalotiti|; ~ žogo; ujeti koga/kaj na kaj poud. ~ koga na prazne obljube |ga pridobiti|; ujeti koga/kaj za kaj ~ mater za krilo ujéti se ujámem se (ẹ́ á) ~ ~ v past; poud. ~ ~ po večletni krizi |spet normalno delati, živeti|; ujeti se na kaj poud.: ~ ~ ~ lepe besede |verjeti jim|; ~ ~ ~ dekletove lepe oči |čustveno se navezati na dekle|; ujeti se za kaj Pri padcu se je ujel za vejo |prijel|; ujeti se z/s kom/čim ~ ~ s kom pri delu |dobro sodelovati|; ~ ~ z okoljem; publ. ~ ~ z novimi razmerami prilagoditi se jim
  4. ujétnik -a tudi ujetník -a m, člov. (ẹ̑; í) vojni ~; poud. ~ ljubezni |podrejen, nesvoboden zaradi ljubezni| ujétnica -e tudi ujetníca -e ž, člov. (ẹ̑; í) ujétničin -a -o tudi ujetníčin -a -o (ẹ̑; ı̑)
  5. ujétniški -a -o tudi ujetníški -a -o (ẹ̑; ı̑) ~o taborišče
  6. ujétništvo -a tudi ujetníštvo -a s, pojm. (ẹ̑; ı̑) odpeljati koga v ~; poud. rešiti se iz ljubezenskega ~a |podrejenosti, nesvobode|
  7. Újević -a [ič] m z -em oseb. i. (ȗ) |hrvaški pesnik| Újevićev -a -o (ȗ)
  8. újevski -a -o (ȗ); gl. u-jevski
  9. ú-jevski -a -o (ȗ) jezikosl. ~ samoglasnik
  10. ujezíti -ím dov. ujézil -íla, nam. ujezít/ujezìt; drugo gl. jeziti 1 (í/ı̑ í) koga/kaj ~ redarja ujezíti se -ím se (í/ı̑ í) na koga/kaj ~ ~ ~ sodelavce; ~ ~ in zavpiti
  11. ujezljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) hitro ~ človek ujezljívost -i ž, pojm. (í)
  12. Ujgúr -a m, preb. i. (ȗ) |pripadnik turškega ljudstva| Ujgúrka -e ž, preb. i. (ȗ) Ujgúri -ov m mn., preb. i. (ȗ) |ljudstvo| ujgúrski -a -o (ȗ)
  13. újma -e ž (ú; ȗ) |naravna nesreča|: vodna ~
  14. ujúžiti se -im se dov. ujúženje (ú ȗ) Vreme se je ujužilo; brezos. Po novem letu se je ujužilo
  15. UJV UJV-ja tudi UJV -- [ujevé -êja] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) Uprava javne varnosti
  16. úk -a m, pojm. (ȗ) dati fanta v ~; star. učenje; števn., star. poslušati dobre ~e nauke, nasvete
  17. uka.. prvi del podr. zlož. ukažêljen
  18. ukalíti -ím dov. ukálil -íla, nam. ukalít/ukalìt; drugo gl. kaliti 2 (í/ı̑ í) kaj ~ sabljo
  19. ukalúpiti -im dov. ukalúpljen -a; ukalúpljenje (ú ȗ; ȗ) poud. koga/kaj ~ življenje |narediti, da poteka po ustaljenem načinu|
  20. ukalúpljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ukalúpljanje (ú) poud. koga/kaj ~ delo |delati, da poteka po ustaljenem načinu|
  21. ukána -e ž (ȃ) pridobiti koga z ~o
  22. ukániti -im tudi ukaníti in ukániti -im dov. -i -ite tudi ukáni -te in -íte; -il -ila tudi ukánil -íla, -it, ukánjen -a; ukánjenje; (-it) (á; á ȃ; í/ı̑/á á; í/ı̑/á ȃ) koga/kaj ~ nasprotnika; neobč. ukaniti koga/kaj za kaj ~ soseda za zemljo prevarati ukániti se -im se tudi ukaníti se in ukániti se -im se (á; á ȃ; í/ı̑/á á; í/ı̑/á ȃ) neobč. prevarati se, zmotiti se
  23. ukánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ukánjanje (á) koga/kaj ~ zasledovalce
  24. ukanljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) star.: ~ up varljiv; ~a lisica zvita, prebrisana ukanljívost -i ž, pojm. (í) star.
  25. ukápljiti se -im se dov. ukápljenje (á ȃ) Tekočina se je ukapljila
  26. úkati 1 -am nedov. -ajóč, -áje; úkanje, pokr. ukánje (ú; ȗ) Pastirji ~ajo
  27. úkati 2 -am nedov. -ajóč, -áje; úkanje (ú; ȗ) jezikosl. |izgovarjati glas u namesto o|
  28. ukàz -áza m (ȁ á) izpolniti ~; narediti kaj na ~, po ~u; vojaški ~; ~ o umiku; dati ~ ukazati
  29. ukázan -a -o (á) končati ~o delo ukázano -ega s, pojm. (á) narediti ~ ukázanost -i ž, pojm. (á)
  30. ukázano povdk. (á) Tako je ~
  31. ukázati tudi ukazáti ukážem dov. ukáži -te tudi -íte; ukázal -ála, ukázat, ukázan -a; (ukázat) (á/á á) komu/čemu kaj ~ vojakom napad; voj. ~ ogenj; ~ napreči voz
  32. ukázen -zna -o (á; ȃ) ukázni -a -o (á; ȃ) rač. ~a vrstica
  33. ukazoválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ukazoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) ukazoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  34. ukazoválen -lna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ glas; biti preveč ~ ukazoválnost -i ž, pojm. (ȃ)
  35. ukazoválno nač. prisl. (ȃ) ~ reči
  36. ukazováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; ukazovánje; (-àt) (á ȗ) komu/čemu ~ četam; ~ otroku; poud. Srcu ne moreš ~ |Ne moreš vplivati na čustva|; dov. ~ujem, da to narediš
  37. ukazujóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ glas
  38. ukazujóče nač. prisl. (ọ́) ~ reči komu, naj odide
  39. ukažêljen -jna -o; bolj ~ (é; é ȇ é) star. vedoželjen: ~ učenec; biti zelo ~ ukažêljnost -i ž, pojm. (é) star. vedoželjnost
  40. UKC UKC-ja tudi UKC -- [ukacé -êja] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) Univerzitetni klinični center
  41. ukinítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ delovnega mesta; publ.: ~ prepovedi razveljavitev, preklic; ~ vizumov → odprava
  42. ukíniti -em dov. ukínjen -a; ukínjenje (í ı̑) kaj ~ občino; publ.: ~ nasprotja odpraviti, rešiti; ~ prepoved razveljaviti, preklicati; ~ samostan razpustiti; ~ vizume → odpraviti
  43. ukinítven -a -o (ı̑) ukinítveni -a -o (ı̑) ~ postopek
  44. ukínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ukínjanje (í) kaj ~ nedonosne proge; publ.: ~ nasprotja odpravljati, zmanjševati; ~ pomoč prenehavati dajati; ~ prepovedi razveljavljati, preklicevati
  45. ukísati -am dov. -an -ana; ukísanje (ı̑) star. skisati: kaj ~ zelje
  46. uklánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uklánjanje (ȃ) neobč. koga/kaj ~ ljudi podrejati; Veter ~a travo upogiba; neobč. uklanjati koga/kaj komu/čemu ~ razum volji podrejati uklánjati se -am se (ȃ) neobč. komu/čemu ~ ~ avtoriteti podrejati se; fiz. Svetloba se ~a
  47. ukláti ukóljem dov.; drugo gl. klati (á ọ́) koga/kaj Pes ga je uklal; poud.: Komar ga je uklal |pičil|; ~ z nožem |zabosti| ukláti se ukóljem se (á ọ́) |izgubiti del žive teže pri klanju|: Tele se je uklalo za deset kilogramov
  48. uklepáj -a m z -em (ȃ) jezikosl. |prvi del oklepaja|
  49. ukléščen -a -o (ẹ̑) ~a roka; poud. biti ~ med razbitine avtomobila |uklenjen| ukléščeni -a -o (ẹ̑) zdrav. ~a kila ukléščenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  50. ukléščiti -im dov. -en -ena; ukléščenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ koga med kolena; ~ roko; poud. Led je ukleščil ladjo |uklenil|; brezos. Voznika je ukleščilo med sedež in volan ukléščiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Deblo se je ukleščilo med skale

   82.566 82.616 82.666 82.716 82.766 82.816 82.866 82.916 82.966 83.016  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA