Slovenski pravopis 2001

b (82.766-82.815)

  1. ..úh m. prip. obr. (ú; ȗ) člov. 1. 'vršilec' dremúh, ogledúh, oderúh, ovadúh 2. 'nosilec lastnosti' črnúh, debelúh, lenúh
  2. ..úh.. glag. prip. obr. (ú; ȗ) dremúhati
  3. ..úha ž. prip. obr. (ú; ȗ) 1. člov. 'vršilka' smrdúha 2. člov. 'nosilka lastnosti' debelúha, starúha 3. 'nosilnica lastnosti' belúha, črnúha
  4. uháč -a m z -em živ. (á) ljubk. |zajec|
  5. uhajáč -a m z -em člov. (á) poud. |kdor uhaja|: ~ iz zavoda uhajáčka -e ž, člov. (á) poud. uhajáčev -a -o (á) poud.
  6. uhájati -am nedov. -ajóč, -áje; uhájanje (ȃ) ~ od doma; poud. Voda ~a iz cisterne |nezaželeno odteka|; poud. uhajati komu Z jezika mu ~ajo ostre besede |jih nehoteno govori|; Žena mu ~a čez plot |mu je nezvesta|
  7. uhàn -ána m (ȁ á) pripeti si ~e
  8. uhánček -čka m (ȃ) manjš. otrokov ~
  9. úharica -e ž (ȗ) |sova|
  10. uhàt -áta -o (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~ zajec uháti -a -o (á) žival. ~ klobučnjak uhátost -i ž, pojm. (á)
  11. uhátec -tca m z -em živ. (ȃ) ljubk. |osel|
  12. úhati -am nedov. -ajóč, -áje; úhanje (ȗ) poud. |govoriti uh|: Kar naprej je uhal
  13. uháti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; uhánje; (-àt) (á ȃ) |vleči za ušesa|: koga Uhal ga je uháti se -ám se (á ȃ) Fanta sta se uhala
  14. úhelj -lja m z -em (ú; ȗ) štrleči ~i; poud. ~ škafa |ročaj|; ~i ovratnika |štrleči konci|
  15. úheljček -čka [hə] m (ȗ) manjš. otroški ~
  16. UHF UHF-a tudi UHF -- [uhaèf -êfa] m (ȅ ȇ; ȅ) |skrajno visoka radijska, televizijska frekvenca|
  17. Úhland -a [ul] m, oseb. i. (ȗ) |nemški pesnik|
  18. uhléviti -im dov. uhlévljen -a; uhlévljenje (ẹ́; ẹ̑) kaj ~ konja
  19. uhljáč -a m z -em živ. (á) ljubk. |zajec|
  20. uhljàt -áta -o (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~ osel
  21. uhljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; uhljánje; (-àt) (á ȃ) koga Začela jo je ~
  22. uhó ušésa s (ọ̑ ẹ́) šepetati na, v ~; gluh na eno ~, na obe ušesi; prijeti koga za ušesa; Trga ga po ušesih; Šumi mu v ušesih |Ima občutek šumenja, zvenenja|; šivankino ~; knj. pog., poud. Daj mu eno okrog ušes, za ~ |Udari ga|; poud.: odpreti usta do ušes |zelo, na široko|; Govorice so prišle tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa |Govorice je slišal tudi on|; povedati kaj na ~ |zaupno|; vleči na ušesa |prisluškovati|; na lastna, na svoja ušesa slišati |sam, osebno|; poslušati kaj na vsa ušesa, z očmi in ušesi |zelo pozorno|; Treba ga bo (prijeti) za ~, za ušesa |kaznovati ga|; sedeti na ušesih |nepazljivo poslušati|; za ~ prijetna glasba |za poslušanje|; ušesa knjige |zavihki, zmečkani ogli|
  23. uhodíti uhódim dov. uhójen -a; uhójenje; drugo gl. hoditi (í/ı̑ ọ́) kaj ~ gaz; ~ škornje uhodíti se uhódim se (í/ı̑ ọ́) neobč. Noge so se že uhodile |s hojo postale utrjene|
  24. uhójen -a -o; bolj ~ (ọ́) ~i čevlji; neobč. ~a praksa ustaljena, uveljavljena uhójenost -i ž, pojm. (ọ́)
  25. uhú in uhù posnem. medm. (ȗ; ȕ) ~, ~, se je oglašala sova
  26. uhuhú in uhuhù medm. (ȗ; ȕ) 1. posnem. Zaslišal je sovo: ~, ~ 2. razpolož. Kako je to hudo, ~
  27. uigrán -a -o; bolj ~ (á) ~ ansambel uigránost -i ž, pojm. (á)
  28. uigráti -ám dov. uigránje; drugo gl. igrati (á ȃ) koga/kaj s pripravljalnimi tekmami ~ ekipo uigráti se -ám se (á ȃ) ~ ~ pred koncertom
  29. uigrávati -am nedov. -an -ana; uigrávanje (ȃ) koga/kaj ~ ekipo s treningom uigrávati se -am se (ȃ) Orkester se ~a
  30. uistosmerítev -tve ž, pojm. (ı̑) neobč. ~ prizadevanj
  31. uistosmériti -im dov. uistosmérjen -a; uistosmérjenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ curke
  32. uistosmérjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uistosmérjanje (ẹ́) kaj ~ promet
  33. uistosmérjen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ promet; neobč. ~a politika uistosmérjenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  34. uíti uídem dov. ušèl ušlà -ò tudi -ó; (-ít/-ìt) (í) ~ od doma; poud. Iz soda je ušla nafta |nezaželeno iztekla|; uiti komu/čemu ~ napadalcem; ~ nevarnosti |izogniti se ji|; poud.: Zmaga mu ne ~e |Zmagal bo|; Hiša je ušla plamenom |ni zgorela|; Njenemu pogledu nič ne ~e |Ničesar ne spregleda|; brezos., poud. Kje pa si bil prej, mu je ušlo |je rekel nehote|; olepš. Otroku je ušlo |je opravil malo potrebo|
  35. ùj in új razpolož. medm. (ȕ; ȗ) ~, ti baraba; ~, ~, kako to peče; ~, si občutljiva
  36. ujáhan -a -o; bolj ~ (á; ȃ) ~ konj ujáhanost -i ž, pojm. (á; ȃ)
  37. ujáhati -am tudi ujáhati ujášem dov. -aj -ajte tudi -i -ite -an -ana; ujáhanje (á; ȃ; á; ȃ) kaj ~ konja
  38. ujalovíti -ím dov. ujalôvil -íla, nam. ujalovít/ujalovìt; ujalovljênje; drugo gl. jaloviti (í/ı̑ í) kaj ~ samico
  39. ujármiti -im dov. ujármljen -a; ujármljenje (á ȃ) neobč. kaj ~ vola vpreči v jarem
  40. újčkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; újčkanje (ȗ) koga ~ dojenčka újčkati se -am se (ȗ) poud. ~ ~ pod drevesom |gugati se|
  41. újec -jca m z -em člov. (ú; ȗ) star. materin brat, stric (po materini strani) újna -e ž, člov. (ú; ȗ) star. materina sestra, teta (po materini strani) újčev -a -o (ú; ȗ) star.
  42. ujéda -e ž (ẹ́; ẹ̑) ptica ~; člov., poud. Ta ~ je kmalu začela izterjevati dolgove |neusmiljeni, brezobzirni človek|
  43. ujédanka -e ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) tehnika ~e jedkanice; števn. z ~ami ilustrirana knjiga z jedkanicami
  44. ujédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ujédanje (ẹ́) koga/kaj poud. ves večer koga ~ |prizadevati z zlobnimi, ostrimi besedami|; star.: Bolhe jih ~ajo pikajo; Črvi ~ajo poljščine objedajo ujédati se -am se (ẹ́) poud. na koga/kaj, nad kom/čim |jeziti se, razburjati se|; poud. Celo uro sta se ujedala |se prepirala|
  45. ujédkati -am dov. -an -ana; ujédkanje (ẹ̑) kaj ~ podobo
  46. ujedljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) poud. ~ človek |kdor prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami|; star. ~ pes popadljiv ujedljívost -i ž, pojm. (í)
  47. ujedljívec -vca m z -em člov. (ı̑) poud. bati se ~a ujedljívka -e ž, člov. (ı̑) poud. ujedljívčev -a -o (ı̑) poud.
  48. ujéma -e ž (ẹ̑) neobč. rima, polni stik
  49. ujemálen -lna -o (ȃ) jezikosl. ujemálni -a -o (ȃ) ~ prilastek ujemálnost -i ž, pojm. (ȃ) jezikosl.
  50. ujémati -am nedov. -ajóč, -áje; ujémanje (ẹ̑) kaj ~ žoge ujémati se -am se (ẹ̑) Barve se ~ajo; Zobje koles se ~ajo; ujemati se glede koga/česa Poročila se glede vzrokov nesreče ~ajo; ujemati se v čem ~ ~ ~ nazoru; ujemati se z/s kom/čim Prepis se ~a z izvirnikom; Dobro se ~a s starši; jezikosl. Pridevnik se ~a s samostalnikom v spolu, sklonu in številu

   82.516 82.566 82.616 82.666 82.716 82.766 82.816 82.866 82.916 82.966  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA