Slovenski pravopis 2001

b (82.716-82.765)

  1. ugledalíščiti -im dov. -en -ena; ugledalíščenje (í ı̑) kaj neobč. ~ dramsko besedilo |predstaviti z gledališkimi sredstvi|
  2. uglédati -am dov. uglèj/uglêj uglêjte, star. uglédi -te; -an -ana, star. ugledávši; uglédanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ človeka; ~ hišo ob cesti uglédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; Če sta se ugledala, sta se ognila drug drugemu
  3. ugléden -dna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ gost; poud.: ~a črna obleka |izbrana, boljša|; ~a vsota denarja |velika, precejšnja| uglédnost -i ž, pojm. (ẹ́)
  4. uglédnež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |ugleden človek| uglédnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. uglédnežev -a -o (ẹ̑) poud. uglédničin -a -o (ẹ̑) poud.
  5. uglédnik -a m, člov. (ẹ̑) neobč. ugleden človek
  6. uglušíti -ím dov. uglúšil -íla, nam. uglušít/uglušìt; uglušênje; drugo gl. glušiti (í/ı̑ í) koga/kaj Preproga je uglušila korake |napravila neslišne|; redk. Hrup ga je skoraj uglušil oglušil
  7. ugnáti užênem dov., 3. os. mn., neobč. uženó; ugnánje; drugo gl. gnati (á é) poud. koga/kaj ~ konja |ukrotiti, umiriti|; ~ tekmeca z zvijačo |premagati ga| ugnáti se užênem se (á é) poud. Njen jok se je kmalu ugnal |se je pomiril, utišal|
  8. ugnêsti ugnêtem dov., 3. os. mn., neobč. ugnetó; ugnetênje; drugo gl. gnesti (é) kaj ~ glino; ~ kvas v testo
  9. ugnétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ugnétanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ testo
  10. ugnetèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) dobro ~o testo ugnetênost -i ž, pojm. (é)
  11. ugnézditi se -im se dov. -en -ena; ugnézdenje (ẹ́ ẹ̑) Lastovke so se ugnezdile; poud. ~ ~ na sedežu |udobno se namestiti|
  12. ugóden -dna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ občutek; Cena izdelka je ~a; ugoden za koga/kaj za košnjo ~o vreme ugódnost -i ž, pojm. (ọ́) ~ položaja; števn. uživati velike ~i
  13. ugodítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ prijatelju; ~ prošnji
  14. ugodíti 1 -ím dov. ugôdi -íte; ugódil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) komu/čemu ~ otroku; ~ pritožbi |ugodno jo rešiti|; poud. ~ radovednosti |jo potešiti|
  15. ugodíti 2 -ím dov. ugódil -íla, nam. ugodít/ugodìt; drugo gl. godíti (í/ı̑ í) kaj ~ sadje |narediti godno|
  16. ugódje -a s, pojm. (ọ̑) živeti v ~u
  17. ugódno 1 nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ prodati
  18. ugódno 2 povdk. (ọ́) Ob nenavadnem srečanju ji ni bilo ~
  19. ugódnosten -tna -o (ọ́) ugódnostni -a -o (ọ́) ~e stopnje
  20. ugotavljálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ugotavljavec ugotavljálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) ugotavljavka ugotavljálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  21. ugotávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ugotávljanje (á) koga/kaj ~ vzroke; pravn. ~ identiteto
  22. ugotavljávec -vca m z -em člov. (ȃ) ~ dejstev ugotavljávka -e ž, člov. (ȃ) ugotavljávčev -a -o (ȃ)
  23. ugotovítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ dejanskega stanja; števn. znanstvene ~e
  24. ugotovíti -ím dov. ugotôvi -íte; ugotôvil -íla, -ít/-ìt, ugotovljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) koga/kaj ~ krivca; pravn. ~ istovetnost
  25. ugotovítven -a -o (ı̑) ugotovítveni -a -o (ı̑) ~ postopek
  26. ugotovljèn -êna -o (ȅ é é) opreti se na ~a dejstva; zgodovinsko ~ ugotovljênost -i ž, pojm. (é)
  27. ugotovljív -a -o (í; ı̑ í í) ~o dejstvo ugotovljívost -i ž, pojm. (í)
  28. ugovarjálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ nevzdržnim tezam ugovarjálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) ugovarjálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  29. ugovárjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ugovárjanje (ȃ) komu/čemu ~ sodbi; ~ staršem; ugovarjati proti čemu ~ ~ nepoštenemu ravnanju
  30. ugôvor -a m (ȏ) vložiti ~ zoper obtožnico; pojm. imeti pravico ~a, do ~a, ●na ~; ~ vesti
  31. ugrét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) biti ~ po hitri hoji; Stroj je preveč ~ segret, pregret ugrétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  32. ugréti ugrêjem dov., nam. ugrèt/ugrét; ugrétje; drugo gl. greti (ẹ́ ȇ) koga/kaj Sonce ga je ugrelo; ~ prste z masiranjem ogreti ugréti se ugrêjem se (ẹ́ ȇ) Na soncu so se ugreli; Ozračje se je ugrelo ogrelo; Stroj se je preveč ugrel segrel, pregrel
  33. ugrévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ugrévanje (ẹ́) koga/kaj Sonce ~a zemljo ogreva ugrévati se -am se (ẹ́) ~ ~ pred tekmo ogrevati se; V kupu se krompir ~a segreva
  34. ugrèz -éza m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ stavbe; števn. izmeriti ~ ladje; preskakovati ~e
  35. ugrézati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; ugrézanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Kolesa se ~ajo v pesek; neobč. ugrezati se v kaj ~ ~ ~ težke misli pogrezati se
  36. ugrézen -zna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑) ~ svet ugrézni -a -o (ẹ́; ẹ̑) pomor. ~a lestvica
  37. ugrezljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) ~a tla ugrezljívost -i ž, pojm. (í)
  38. ugreznína -e ž (í) ~e na barju; neobč. ~e nog v blatu sledi, odtisi
  39. ugrézniti se -em se dov. ugréznjenje (ẹ́ ẹ̑) Zemeljske plasti so se ugreznile; poud. izginiti, kot bi se v zemljo ugreznil |nenadoma, brez sledu|; neobč. ugrezniti se v kaj ~ ~ ~ spanec pogrezniti se
  40. ugréznjen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~a tla ugréznjeni -a -o (ẹ̑) teh. ~ vijak ugréznjenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  41. ugríz -a m, pojm. (ı̑) ~ v nogo; števn. razkužiti pasji ~; kačji ~ → pik
  42. ugrízen -zna -o (í; ı̑) ugrízni -a -o (í; ı̑) ~a rana
  43. ugrizljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) neobč. popadljiv: ~ pes ugrizljívost -i ž, pojm. (í) neobč. popadljivost
  44. ugriznína -e ž (í) |rana|
  45. ugrízniti -em dov. ugríznjen -a; ugríznjenje (í ı̑) koga/kaj ~ kruh; Pes je ugriznil otroka; ugrizniti koga/kaj v kaj Mačka jo je ugriznila v prst; ugrizniti v kaj ~ ~ hruško; poud. ~ ~ kislo jabolko |lotiti se česa neprijetnega| ugrízniti se -em se (í ı̑) v kaj ~ ~ ~ ustnico; ~ ~ do krvi
  46. ugríznjenec -nca m z -em člov. (ı̑) ugríznjenka -e ž, člov. (ı̑) ugríznjenčev -a -o (ı̑)
  47. ugrizováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála; -àt, -án -ána; ugrizovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj poud. Med delom je ugrizoval kruh z maslom |jedel|; ugrizovati v kaj ~ ~ jabolka
  48. úgro- prvi del prir. zlož. (ȗ) úgro-fínski
  49. úgro-fínski -a -o (ȗ-ı̑) ~i jeziki
  50. ùh razpolož. medm. (ȕ) ~, kako smrdi; ~, ~, boli; ~, si siten

   82.466 82.516 82.566 82.616 82.666 82.716 82.766 82.816 82.866 82.916  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA