Slovenski pravopis 2001

b (82.566-82.615)


  1. učínek -nka m (ı̑) plačati koga po ~u; delovni ~ črpalke; stranski ~i zdravila
  2. učinkoválen -lna -o (ȃ) učinkoválni -a -o (ȃ) ~a moč zdravil učinkoválnost -i ž, pojm. (ȃ)
  3. učinkováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; učinkovánje; (-àt) (á ȗ) na koga/kaj ~ ~ snov s segrevanjem; Predstava ~uje skladno
  4. učinkovína -e ž, snov. (í) ~e za nego kože
  5. učinkovít -a -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) ~o zdravilo; biti zelo ~; poud. ne biti preveč ~ pri delu |premalo narediti| učinkovíto -ega s, pojm. (ı̑) izmisliti si kaj ~ega učinkovítost -i ž, pojm. (ı̑)
  6. učinkovíto nač. prisl. -ej(š)e (ı̑; ı̑) ~ gospodariti; ~ končati pripoved
  7. učístiti se -im se dov. učíščen -a; učíščenje (í ı̑) Vino se je že učistilo
  8. učítelj -a m z -em člov. (ı̑) ~ matematike učíteljica -e ž, člov. (ı̑) učíteljev -a -o (ı̑) učíteljičin -a -o (ı̑)
  9. učíteljček -čka m, člov. (ı̑) manjš.; iron. |učitelj|
  10. učiteljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; učiteljevánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti učitelj|
  11. učiteljíšče -a s (í) končati ~
  12. učiteljíščnik -a m, člov. (ı̑) |dijak| učiteljíščnica -e ž, člov. (ı̑) učiteljíščničin -a -o (ı̑)
  13. učiteljíški -a -o (ı̑) ~ pevski zbor
  14. učíteljski -a -o (ı̑) ~a konferenca
  15. učíteljstvo -a s, pojm. (ı̑) kazati ~ v svojem vedenju; skup. |učitelji|
  16. učíti -ím nedov. úči -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna, star. učívši; učênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) koga/kaj kaj, česa ~ deklico angleščino, angleščine; ~ otroka pesem; ~ učence lepega vedenja; ~ vole orati; učiti kaj ~ angleščino; dati, poslati sina učit mizarstva, za mizarja; Slovnica ~i drugače |podaja drugačno razlago| učíti se -ím se (í/ı̑ í) kaj, česa ~ ~ fiziko; ~ ~ kuhanja; ~ ~ plavati; učiti se za koga/kaj ~ ~ ~ šiviljo usposabljati se; neknj. pog. Kaj se imate za učiti imate za učenje; Slabo se ~i
  17. učívo -a s (í) šol. učna snov, učno gradivo
  18. Učjá ž, zem. i. (ȃ ẹ̑) |kraj v Reziji|: v ~i učjárski -a -o (á) Učjár -ja m z -em preb. i. (á) Učjárka -e ž, preb. i. (á) Učjárjev -a -o (á)
  19. Účka -e ž, zem. i. (ȗ) |istrska gora|
  20. učljív -a -o (í; ı̑ í í) lahko ~ otrok učljívost -i ž, pojm. (í)
  21. učlovéčen -a -o (ẹ̑) biti ~; poud. Ta fant je ~o zdravje |zelo zdrav| učlovéčeni -a -o (ẹ̑) ~ Bog učlovéčenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  22. učlovečeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; učlovečevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj Pokončna hoja ~uje človeka; neobč. Umetnost človeka ~uje počlovečuje učlovečeváti se -újem se (á ȗ) Človekov prednik se je začel učlovečevati s pokončno držo
  23. učlovéčiti -im dov. -en -ena; učlovéčenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj Pokončna hoja je človekovega prednika učlovečila; neobč. Kultura ~i človeka počloveči učlovéčiti se -im se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) verjeti, da se duh ~i
  24. učník -a m (í) ~ za prvo triletje osnovne šole |učni program, kurikul|
  25. učnína -e ž (í) plačati ~o za tečaj
  26. účno- prvi del prir. zlož. (ȗ) účno-vzgójen
  27. účno-vzgójen -jna -o (ȗ-ọ̑) účno-vzgójni -a -o (ȗ-ọ̑) ~ postopek, proces; ~o delo
  28. učvrstítev -tve ž, pojm. (ı̑) redk. ~ oblasti utrditev, okrepitev
  29. učvrstíti -ím dov. učvŕstil -íla, nam. učvrstít/učvrstìt; drugo gl. čvrstiti (í/ı̑ í) redk. utrditi, okrepiti: koga/kaj Telovadba ga je učvrstila; ~ nasip učvrstíti se -ím se (í/ı̑ í) redk. okrepiti se, utrditi se: Na kmetih se je učvrstil
  30. učvrščèn -êna -o in učvrstèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é; ȅ é é) redk. ~ nasip utrjen učvrščênost -i in učvrstênost -i ž, pojm. (é; é) redk. utrjenost
  31. úd -a m, im. mn. tudi údje (ȗ ú; ȗ) pretegniti si ~e; spodnji, zgornji ~i |noge, roke|; spolni ~; člov., star. ~ Mohorjeve družbe član
  32. udár -a tudi udàr -ára m (ȃ; ȁ á) državni ~; zračni ~; ~ mraza; ~i sekire udarci; poud. ~ usode |kar koga prizadene|; publ.: zahrbten ~ opozicije |nasprotovanje|; priti pod ~ zakona morati podrediti svoje delovanje zakonu; biti na ~u kritike biti kritično obravnavan
  33. udárec -rca m z -em (ȃ) ~i kladiva; sovražnikov ~ v bok |napad|; ~ mraza udar; poud. hudi ~i usode |kar koga prizadene|; publ. uporabljati nizke ~e nepoštena sredstva
  34. udáren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) poud.: premalo ~ napad |hiter, učinkovit|; ~a koračnica |razgibana, živahna| udárni -a -o (á) teh. ~ preizkus udárnost -i ž, pojm. (á)
  35. udáriti -im dov. udárjen -a; udárjenje (á ȃ) koga/kaj ~ žival; Ura je udarila poldne |odbila|; poud. Udarila ga je kap |zadela|; igr. žarg. ~ tarok |začeti igrati|; udariti koga/kaj v kaj ~ soigralca v trebuh; brezos., neknj. pog. Udarilo ga je v noge |začele so ga boleti noge|; udariti koga/kaj po čem ~ tatu po prstih; poud. ~ očeta po žepu |denarno ga prizadeti|; neknj. pog. udariti komu na kaj Mraz ji je udaril na pljuča |povzročil težko dihanje, bolečine|; brezos. Udarilo ji je na ledvice zbolela je na ledvicah; poud. udariti komu v kaj Pohvala mu je udarila v glavo |postal je domišljav, prevzeten|; Vino mu je udarilo v glavo |ga je opijanilo|; udariti na koga/kaj ~ ~ boben; poud.: ~ ~ sovražnika |napasti ga|; ~ ~ pravo struno |najti učinkovite pogajalske razloge|; udariti ob kaj ~ z glavo ob podboj; udariti v kaj Burja je udarila v okno; poud. ~ ~ jok |začeti jokati|; udariti po kom/čem ~ s pestjo po mizi; poud.: ~ ~ nasprotnikih |napasti jih|; ~ ~ sadjevcu |začeti ga piti|; ~ mimo |reči, narediti kaj napačnega|; nevtr. Strela je udarila udáriti jo -im jo (á ȃ) knj. pog., poud.: ~ ~ v gore |iti, oditi|; ~ ~ slovensko |spregovoriti po slovensko| udáriti se -im se (á ȃ) ~ ~ pri padcu; poud. Večkrat se ~ijo |sprejo, sporečejo|; udariti se v kaj ~ ~ ~ glavo; udariti se po čem Jaz, tepec, se je udaril po čelu; poud. udariti se z/s kom/čim |spopasti se|
  36. udárjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; udárjanje (á) koga/kaj ~ žival; poud. ~ajo jih nadloge |prizadevajo|; udarjati koga/kaj po čem ~ sošolca po rami; neknj. pog. udarjati komu na kaj Slab zrak jim je udarjal na pljuča vdiral v; udarjati na kaj ~ ~ boben; udarjati ob kaj Kolesa ~ajo ~ tirnice; udarjati v kaj Strele ~ajo ~ skale; udarjati po kom/čem ~ ~ vratih; poud. ~ ~ sovražniku |napadati ga|; Strele ~ajo
  37. udárjen -a -o; bolj ~ (ȃ) imeti nogo ~o; poud. udarjen na koga/kaj biti ~ ~ denar |željen denarja|; poud. udarjen z/s čim biti ~ s slepoto |biti slep|; poud. Vsak je po svoje ~ |čudaški, neumen| udárjenost -i ž, pojm. (ȃ)
  38. udárnica -e ž (ȃ) neobč. udarna pesem
  39. udárnik -a m, člov. (ȃ) |posebno uspešen, prizadeven fizični delavec| udárnica -e ž, člov. (ȃ) udárničin -a -o (ȃ)
  40. udarnína -e ž (í) ~e po telesu
  41. udárniški -a -o (ȃ) ~o delo udárniška -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) biti na ~i |na udarniški akciji|
  42. udárniško nač. prisl. (ȃ) ~ delati med počitnicami
  43. udárništvo -a s, pojm. (ȃ) povojna leta ~a
  44. udárno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) poud. ~ napasti |hitro, učinkovito|
  45. udàv -áva m živ. (ȁ á) |kača|
  46. Udè -éta m, oseb. i. (ȅ ẹ́) |slovenski zgodovinar|
  47. udejánjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; udejánjanje (á) neobč. uresničevati: kaj ~ svoje zamisli udejánjati se -am se (á) neobč. uresničevati se: ~ ~ v delu
  48. udejánjiti -im dov. -en -ena; udejánjenje (á ȃ; ȃ) neobč. uresničiti: kaj ~ sklepe udejánjiti se -im se (á ȃ; ȃ) neobč. uresničiti se: ~ ~ v delu
  49. udejstvoválen -lna -o (ȃ) udejstvoválni -a -o (ȃ) ~o področje udejstvoválnost -i ž, pojm. (ȃ)
  50. udejstvováti se -újem se nedov. -ujóč se, -ováje se; -àl se -ála se, -àt se; udejstvovánje; (-àt se) (á ȗ) |biti dejaven|: ~ ~ v znanosti; ~ ~ kot športnik

   82.316 82.366 82.416 82.466 82.516 82.566 82.616 82.666 82.716 82.766  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA