Slovenski pravopis 2001
b (8.251-8.300)
-
odzíbati tudi odzibáti -ljem in odzíbati tudi odzibáti -am in odzíbati -ljem in odzíbati -am dov. odzíbanje tudi odzibánje; drugo gl. zibati (í/á í; í/á í; í; í) kaj Valovi ~ejo čoln k bregu odzíbati se tudi odzibáti se -ljem se in odzíbati se tudi odzibáti se -am se in odzíbati se -ljem se in odzíbati se -am se (í/á í; í/á í; í; í) Ladjica se je odzibala od obale
-
Óffenbach -a [ofənbah] m, oseb. i. (ọ̑) |francoski skladatelj nemškega rodu|
-
ogáben -bna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) poud.: ~ okus |zelo neprijeten|; ~a namigovanja |zlobna| ogábnost -i ž, pojm. (á) poud.: ~ prizora |gnusnost|; števn. Ni mogel poslušati takih ~i |zlobnih besed, pripomb|
-
ogábnež -a m z -em člov. (ȃ) poud. |nemoralen, pokvarjen človek| ogábnica -e ž, člov. (ȃ) poud. ogábnežev -a -o (ȃ) poud. ogábničin -a -o (ȃ) poud.
-
ogábno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) poud. ~ smrdeti |zelo neprijetno|
-
ogíbati se -am se in ogíbati se -ljem se nedov. -aj se -ajte se in -i se -ite se, -ajóč se, -áje se; ogíbanje (í; ı̑; í; ı̑) koga/česa ~ ~ drug drugega; poud. ~ ~ ljudi |biti nedružaben, ne družiti se z ljudmi|; ogibati se komu/čemu ~ ~ dogovorom; ~ ~ pešcem
-
oglôbiti -im in oglóbiti -im dov. oglôbljen -a in oglóbljen -a; oglôbljenje in oglóbljenje (ó; ó ȏ; ọ́; ọ́ ọ̑) koga ~ koga zaradi prekrška
-
ográbek -bka m (ȃ) znašati ~e na kupe; seno v ~ih; pokr. gor. ~ otrok skupina, gruča
-
ograbíti in ográbiti -im in ográbiti -im dov. ográbljenje; drugo gl. grabiti (í/ı̑/á ȃ; á ȃ) kaj ~ seneno kopico
-
ogrebáča -e ž (á) |motiki podobno orodje|
-
ogrêbsti -grêbem dov. ogrebênje tudi ogrêbenje; drugo gl. grebsti (é) koga/kaj Veja jo je ogrebla po obrazu; ~ pepel
-
ohrabrítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ vojakov
-
ohrabríti -ím dov. ohrábril -íla, nam. ohrabrít/ohrabrìt; ohrabrênje; drugo gl. hrabriti (í/ı̑ í) koga ~ vojake
-
ohrabrováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; ohrabrovánje; (-àt) (á ȗ) redk. hrabriti
-
ohrabrujóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) izreči nekaj ~ih besed
-
ohrabrujóče nač. prisl. (ọ́) ~ stisniti komu roko
-
okobál [-u̯ in -l] nač. prisl. (ȃ) ~ sesti na stol
-
óksihemoglobín -a m, snov. (ọ̑ı̑) biol. |krvno barvilo|
-
október -bra m (ọ́) To se je zgodilo prvega ~a; vrniti se (meseca) ~a, v (mesecu) ~u
-
októbrski -a -o (ọ́) ~a dela na vrtu
-
okúžba -e ž, pojm. (ȗ) ~ mleka; ~ s hrano
-
ombrométer -tra m (ẹ́) vremen. dežemer
-
ómbudsman -a m, člov. (ọ̑) publ. varuh človekovih pravic ómbudsmanka -e ž, člov. (ọ̑) publ.
-
omémba -e ž, pojm. (ẹ̑) ~ imena; poud. ne biti ~e vreden |biti nepomemben|; števn. prve ~e kraja v zgodovinskih virih
-
ómnibus -a m (ọ̑) peljati se z ~om; poud. Revija je pravi ~ |skupek raznovrstnih člankov|
-
onegibítev -tve ž, pojm. (ı̑) zdrav. ~ zlomljene roke |imobilizacija|
-
onegíbiti -im dov. onegíbljen -a; onegíbljenje (í ı̑) zdrav. kaj ~ zlomljeno roko |imobilizirati|
-
onegíbljen -a -o (ı̑) zdrav. slabo ~a roka |imobilizirana| onegíbljenost -i ž, pojm. (ı̑) zdrav. |imobiliziranost|
-
onesposábljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; onesposábljanje (á) koga/kaj za kaj ~ ljudi za delo
-
onesposobítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ človeka za delo
-
onesposóbiti -im dov. onesposóbljen -a; onesposóbljenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) koga/kaj za kaj ~ človeka za delo; publ. Plaz je onesposobil cestišče za vožnjo
-
onesposóbljen -a -o; bolj ~ (ọ̑) ~a ladja; onesposobljen za kaj biti ~ ~ delo onesposóbljenost -i ž, pojm. (ọ̑)
-
operabílen -lna -o (ı̑) zdrav. |ki se da operirati|: ~a bula operabílnost -i ž, pojm. (ı̑) zdrav.
-
ópera búffa ~e ~e [fa] ž (ọ̑ ȗ) glasb. |komična opera|
-
opómba -e ž (ọ̑) podčrtne ~e; razprava z ~ami
-
opómbar -ja m z -em člov. (ọ̑) slabš. |kdor daje pripombe| opómbarka -e ž, člov. (ọ̑) slabš. opómbarjev -a -o (ọ̑) slabš.
-
opómbica -e ž (ọ̑) manjš.; poud. |nepomembna opomba|
-
órbita -e ž (ọ̑) izstreliti satelit na, v ~o; gibanje satelita po ~i
-
orbitálen -lna -o (ȃ) orbitálni -a -o (ȃ) ~o gibanje; ~a postaja
-
oríbati -am dov. -an -ana; oríbanje (ı̑) kaj ~ pod; poud. Čevelj mu je oribal kožo |odrgnil| oríbati se -am se (ı̑) poud. ~ ~ na stolu |odrgniti se|
-
oróbkati -am dov. -an -ana; oróbkanje (ọ̑) kaj ~ koruzo
-
Ósborne -na [ozborn] m, oseb. i. (ọ̑) |angleški dramatik|
-
oséba -e ž, člov. (ı̑) ~e istega spola; glavna ~ v romanu; pravna, uradna ~; jezikosl. prva, druga, tretja ~; plačati tisoč tolarjev na ~o; On za svojo ~o trdi, da je bolje tako |izraža omejitev|; biti hišnik in vratar v eni ~i |hkrati, obenem|; neobč. Ni hotel opaziti moje ~e mene; publ.: pisati ljubljeni ~i |ljubljeni, ljubljenemu|; ženske ~e ženske; ~e moškega spola moški; šalj. Sprejel nas je šef v lastni ~i |osebno, sam|
-
osébek -bka m (ẹ̑) jezikosl.; biol. |organizem|; člov., slabš. poloviti negativne ~e |osebe|
-
osében -bna -o; bolj ~ (ẹ̑) zelo ~ pogled na stvari; biti ~ v polemiki; oseben do koga biti preveč ~ ~ sodelavcev osébni -a -o (ẹ̑) ~ dohodek; jezikosl.: ~ zaimek; ~a glagolska oblika osébna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. zahtevati ~o osebno izkaznico; šport. žarg. narediti pet ~ih osebnih napak osébno -ega s, pojm. (ẹ̑) usklajevanje ~ega in neosebnega
-
osébica -e ž, člov. (ẹ̑) manjš.; poud. drobna ~ s tankim glasom |moški ali ženska|; iron. njegova nepomembna ~
-
osébje -a s, skup. (ẹ̑) ~ bolnice; gostinsko, vodilno ~
-
osébkov -a -o (ẹ̑) ~ razvoj; jezikosl. ~ stavek; ~ del stavka
-
osébno nač. prisl. (ẹ̑) ~ glasovati; ~ govoriti s kom
-
osébno.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) osébnoizpôveden
8.001 8.051 8.101 8.151 8.201 8.251 8.301 8.351 8.401 8.451
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani