Slovenski pravopis 2001

b (8.251-8.300)


  1. odzíbati tudi odzibáti -ljem in odzíbati tudi odzibáti -am in odzíbati -ljem in odzíbati -am dov. odzíbanje tudi odzibánje; drugo gl. zibati (í/á í; í/á í; í; í) kaj Valovi ~ejo čoln k bregu odzíbati se tudi odzibáti se -ljem se in odzíbati se tudi odzibáti se -am se in odzíbati se -ljem se in odzíbati se -am se (í/á í; í/á í; í; í) Ladjica se je odzibala od obale
  2. Óffenbach -a [ofənbah] m, oseb. i. (ọ̑) |francoski skladatelj nemškega rodu|
  3. ogáben -bna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) poud.: ~ okus |zelo neprijeten|; ~a namigovanja |zlobna| ogábnost -i ž, pojm. (á) poud.: ~ prizora |gnusnost|; števn. Ni mogel poslušati takih ~i |zlobnih besed, pripomb|
  4. ogábnež -a m z -em člov. (ȃ) poud. |nemoralen, pokvarjen človek| ogábnica -e ž, člov. (ȃ) poud. ogábnežev -a -o (ȃ) poud. ogábničin -a -o (ȃ) poud.
  5. ogábno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) poud. ~ smrdeti |zelo neprijetno|
  6. ogíbati se -am se in ogíbati se -ljem se nedov. -aj se -ajte se in -i se -ite se, -ajóč se, -áje se; ogíbanje (í; ı̑; í; ı̑) koga/česa ~ ~ drug drugega; poud. ~ ~ ljudi |biti nedružaben, ne družiti se z ljudmi|; ogibati se komu/čemu ~ ~ dogovorom; ~ ~ pešcem
  7. oglôbiti -im in oglóbiti -im dov. oglôbljen -a in oglóbljen -a; oglôbljenje in oglóbljenje (ó; ó ȏ; ọ́; ọ́ ọ̑) koga ~ koga zaradi prekrška
  8. ográbek -bka m (ȃ) znašati ~e na kupe; seno v ~ih; pokr. gor. ~ otrok skupina, gruča
  9. ograbíti in ográbiti -im in ográbiti -im dov. ográbljenje; drugo gl. grabiti (í/ı̑/á ȃ; á ȃ) kaj ~ seneno kopico
  10. ogrebáča -e ž (á) |motiki podobno orodje|
  11. ogrêbsti -grêbem dov. ogrebênje tudi ogrêbenje; drugo gl. grebsti (é) koga/kaj Veja jo je ogrebla po obrazu; ~ pepel
  12. ohrabrítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ vojakov
  13. ohrabríti -ím dov. ohrábril -íla, nam. ohrabrít/ohrabrìt; ohrabrênje; drugo gl. hrabriti (í/ı̑ í) koga ~ vojake
  14. ohrabrováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; ohrabrovánje; (-àt) (á ȗ) redk. hrabriti
  15. ohrabrujóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) izreči nekaj ~ih besed
  16. ohrabrujóče nač. prisl. (ọ́) ~ stisniti komu roko
  17. okobál [-u̯ in -l] nač. prisl. (ȃ) ~ sesti na stol
  18. óksihemoglobín -a m, snov. (ọ̑ı̑) biol. |krvno barvilo|
  19. október -bra m (ọ́) To se je zgodilo prvega ~a; vrniti se (meseca) ~a, v (mesecu) ~u
  20. októbrski -a -o (ọ́) ~a dela na vrtu
  21. okúžba -e ž, pojm. (ȗ) ~ mleka; ~ s hrano
  22. ombrométer -tra m (ẹ́) vremen. dežemer
  23. ómbudsman -a m, člov. (ọ̑) publ. varuh človekovih pravic ómbudsmanka -e ž, člov. (ọ̑) publ.
  24. omémba -e ž, pojm. (ẹ̑) ~ imena; poud. ne biti ~e vreden |biti nepomemben|; števn. prve ~e kraja v zgodovinskih virih
  25. ómnibus -a m (ọ̑) peljati se z ~om; poud. Revija je pravi ~ |skupek raznovrstnih člankov|
  26. onegibítev -tve ž, pojm. (ı̑) zdrav. ~ zlomljene roke |imobilizacija|
  27. onegíbiti -im dov. onegíbljen -a; onegíbljenje (í ı̑) zdrav. kaj ~ zlomljeno roko |imobilizirati|
  28. onegíbljen -a -o (ı̑) zdrav. slabo ~a roka |imobilizirana| onegíbljenost -i ž, pojm. (ı̑) zdrav. |imobiliziranost|
  29. onesposábljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; onesposábljanje (á) koga/kaj za kaj ~ ljudi za delo
  30. onesposobítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ človeka za delo
  31. onesposóbiti -im dov. onesposóbljen -a; onesposóbljenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) koga/kaj za kaj ~ človeka za delo; publ. Plaz je onesposobil cestišče za vožnjo
  32. onesposóbljen -a -o; bolj ~ (ọ̑) ~a ladja; onesposobljen za kaj biti ~ ~ delo onesposóbljenost -i ž, pojm. (ọ̑)
  33. operabílen -lna -o (ı̑) zdrav. |ki se da operirati|: ~a bula operabílnost -i ž, pojm. (ı̑) zdrav.
  34. ópera búffa ~e ~e [fa] ž (ọ̑ ȗ) glasb. |komična opera|
  35. opómba -e ž (ọ̑) podčrtne ~e; razprava z ~ami
  36. opómbar -ja m z -em člov. (ọ̑) slabš. |kdor daje pripombe| opómbarka -e ž, člov. (ọ̑) slabš. opómbarjev -a -o (ọ̑) slabš.
  37. opómbica -e ž (ọ̑) manjš.; poud. |nepomembna opomba|
  38. órbita -e ž (ọ̑) izstreliti satelit na, v ~o; gibanje satelita po ~i
  39. orbitálen -lna -o (ȃ) orbitálni -a -o (ȃ) ~o gibanje; ~a postaja
  40. oríbati -am dov. -an -ana; oríbanje (ı̑) kaj ~ pod; poud. Čevelj mu je oribal kožo |odrgnil| oríbati se -am se (ı̑) poud. ~ ~ na stolu |odrgniti se|
  41. oróbkati -am dov. -an -ana; oróbkanje (ọ̑) kaj ~ koruzo
  42. Ósborne -na [ozborn] m, oseb. i. (ọ̑) |angleški dramatik|
  43. oséba -e ž, člov. (ı̑) ~e istega spola; glavna ~ v romanu; pravna, uradna ~; jezikosl. prva, druga, tretja ~; plačati tisoč tolarjev na ~o; On za svojo ~o trdi, da je bolje tako |izraža omejitev|; biti hišnik in vratar v eni ~i |hkrati, obenem|; neobč. Ni hotel opaziti moje ~e mene; publ.: pisati ljubljeni ~i |ljubljeni, ljubljenemu|; ženske ~e ženske; ~e moškega spola moški; šalj. Sprejel nas je šef v lastni ~i |osebno, sam|
  44. osébek -bka m (ẹ̑) jezikosl.; biol. |organizem|; člov., slabš. poloviti negativne ~e |osebe|
  45. osében -bna -o; bolj ~ (ẹ̑) zelo ~ pogled na stvari; biti ~ v polemiki; oseben do koga biti preveč ~ ~ sodelavcev osébni -a -o (ẹ̑) ~ dohodek; jezikosl.: ~ zaimek; ~a glagolska oblika osébna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. zahtevati ~o osebno izkaznico; šport. žarg. narediti pet ~ih osebnih napak osébno -ega s, pojm. (ẹ̑) usklajevanje ~ega in neosebnega
  46. osébica -e ž, člov. (ẹ̑) manjš.; poud. drobna ~ s tankim glasom |moški ali ženska|; iron. njegova nepomembna ~
  47. osébje -a s, skup. (ẹ̑) ~ bolnice; gostinsko, vodilno ~
  48. osébkov -a -o (ẹ̑) ~ razvoj; jezikosl. ~ stavek; ~ del stavka
  49. osébno nač. prisl. (ẹ̑) ~ glasovati; ~ govoriti s kom
  50. osébno.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) osébnoizpôveden

   8.001 8.051 8.101 8.151 8.201 8.251 8.301 8.351 8.401 8.451  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA