Slovenski pravopis 2001

b (82.266-82.315)

  1. tsetsé -- [cece] ž (ẹ̑); gl. cece
  2. tsunámi -ja [cu] m s -em (ȃ); gl. cunami
  3. tt [tətə̀] posnem. medm. (ə̏) ~, ~, je zapokalo iz zasede
  4. TT TT-ja tudi TT -- [teté -êja] m, prva oblika s -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) Tedenska tribuna
  5. TTX TTX-a tudi TTX -- [teteíks] m (ı̑; ı̑) teletekst
  6. tú posnem. medm. (ú/ȗ) Ustavil je avtomobil in zatrobil: ~, ~; ~, ~, je bilo slišati ladijsko sireno
  7. tù 1 kaz. prisl. zaim. (ȕ) 1. mestov. bližnjosti ~ živimo že štirideset let; ~ doli je zelo lepa plaža; ~ se podpišite; ~ sem se pri računanju zmotil; Lepo mi je bilo ~ pri vas; Dobri ljudje so ~, pa tudi tam; poprijeti za delo zdaj ~ zdaj tam; ~, kjer sem preživel svoja najlepša leta 2. Od ~ do tam je tri kilometre |od tod| 3. čas., poud. Prišel sem že skoraj do vasi, ~ pa skoči predme srna z mladičem |tedaj, tisti trenutek|
  8. tù 2 povdk. (ȕ) knj. pog., poud.: Pomlad je že ~ |prišla|; Da, da, leta so ~ |Postarali smo se|
  9. tù.. prvi del podr. zlož. (ȕ) tùbít, tùuráden, tùzêmeljski, tùzémski
  10. Tuarég -a m, preb. i. (ẹ̑) |pripadnik berberskega ljudstva v Sahari| Tuaréginja -e ž, preb. i. (ẹ̑) Tuarégi -ov m mn., preb. i. (ẹ̑) |ljudstvo| tuaréški -a -o (ẹ̑)
  11. Túcson -a [uso] m, zem. i. (ȗ) |mesto v ZDA|: v ~u túcsonski -a -o (ȗ) Túcsončan -a m, preb. i. (ȗ) Túcsončanka -e ž, preb. i. (ȗ)
  12. tudi [ poudarjeno túdi] dodaj. člen. 1. ~ meni se je to zgodilo, ne samo drugim; Mi gremo ~; Spijo v hotelu, ~ hranijo se tam |poleg tega|; 2. Vsemu se je morala odpovedati, ~ upanju |celo|; Potem so odnehali ~ najbolj trmasti 3. v nikalnih stavkih, poud. Takega razkošja ~ v sanjah ni videla |niti|; knj. pog. ~ tega ne veš |niti| 4. poud.: To je ~ vse, kar so lahko naredili; Ta človek ~ vse najde; Bil je ~ že zadnji čas, da so odšli 5. v vez. zv., del drugega dela prir. stopnj. vez. ne samo/le — ampak/temveč tudi Kupili so mu ne samo masko, ampak ~ potapljaško opremo; Ni samo govorila, ampak ~ delala 6. v vezniški rabi, v zvezi s če, kakor, ko ~ če bi upoštevali vse okoliščine, bi se težko pravilno odločili; čustv.: Kakor je ~ bogat, srečen ni |četudi|; Ko bi ~ vnaprej vedel, ne bi mogel ničesar storiti |četudi|
  13. Túdor -ja m s -em oseb. i. (ȗ) |angleška kraljevska rodbina| túdorski -a -o (ȗ) Túdorjev -a -o (ȗ)
  14. Túđman -a [dž] m, oseb. i. (ȗ) |hrvaški politik|
  15. túf 1 -a m, snov. (ȗ) vulkanski ~
  16. túf 2 -a m (ȗ) obrt. žarg.: žalni aranžma; lasni vložek
  17. tufít -a m, snov. (ı̑) |usedlina|
  18. túfski -a -o (ȗ) kamn. ~e plasti
  19. túga -e ž, pojm. (ú) star. žalost, bolečina
  20. Túgomer -ja m s -em oseb. i. (ȗ) |oseba iz Levstikove tragedije| Túgomerjev -a -o (ȗ)
  21. Tuhínjska dolína -e -e ž, zem. i. (ı̑ í) |dolina med Kamnikom in Savinjsko dolino|: v ~i ~i
  22. túhna -e ž (ú; ȗ) neknj. ljud. pernica
  23. tuhtáč -a m s -em člov. (á) neknj. pog. premišljevalec, razglabljavec tuhtáčka -e ž, člov. (á) neknj. pog. premišljevalka, razglabljavka tuhtáčev -a -o (á) neknj. pog.
  24. túhtati -am nedov. -ajóč, -áje; túhtanje (ú) neknj. pog. premišljati, razglabljati: kaj Zmeraj nekaj ~a; tuhtati o kom/čem ~ ~ življenju
  25. túhtav -a -o; bolj ~ (ú) neknj. pog. ~ človek premišljujoč, razglabljajoč túhtavost -i ž, pojm. (ú) neknj. pog. nagnjenost k premišljanju, razglabljanju
  26. túhtavec -vca m s -em člov. (ú) neknj. pog. premišljevalec, razglabljavec túhtavka -e ž, člov. (ú) neknj. pog. premišljevalka, razglabljavka túhtavčev -a -o (ú) neknj. pog.
  27. tù in tàm prisl. zv. (ȕ ȁ) 1. mestov. prostor. |ponekod|: Vrt zeleni, ~ ~ ~ cvete kak grm; Sneg se je ~ ~ ~ udiral 2. čas. |poredkoma|: ~ ~ ~ pogledati v dvorano; ~ ~ ~ kaj reči
  28. túj -a -e; bolj ~ (ȗ ú ú) ~ obraz; biti ~; poud. Ne bodi tako ~ |zadržan, neoseben|; tuj komu/čemu postati ~ prijateljem; Ta lastnost mu je ~a túji -a -o (ú) ~ jezik túje -ega s, pojm. (ú) najti kaj ~ega med svojimi stvarmi na túje smer. prostor. prisl. zv. (ȗ) iti ~ ~ |v tujino| na tújem mestov. prostor. prisl. zv. (ȗ) živeti ~ ~ tújost -i ž, pojm. (ú)
  29. tújček -čka m, člov. (ú) manjš.; poud. |tujec|; živ., poud. |tuji mladič|
  30. tujčeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; tujčevánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |uporabljati tuje besede, tujke|
  31. tújčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; tújčenje (ú ȗ) neobč. po nepotrebnem veliko ~ |uporabljati tuje besede, tujke|; star. tujčiti koga/kaj potujčevati
  32. túje nač. prisl. (ú) ~ pogledati koga; Besede mu zvenijo ~
  33. tuje.. prvi del podr. zlož. tujejezíčen, tujeróden, tujezémski
  34. tújec -jca m s -em člov. (ú) sprejeti ~a; poud. V deželi gospodari ~ |gospodarijo tuji oblastniki| tújka -e ž, člov. (ú) tújčev -a -o (ú)
  35. tujedržáven -vna -o (á) tujedržávni -a -o (á) ~a organizacija
  36. tujejezíčen -čna -o (ı̑) tujejezíčni -a -o (ı̑) ~ zapis besede
  37. tújek -jka m (ú; ȗ) izdreti ~; poud. Ta stavba je ~ v naselju |je moteča|
  38. tujeprášen -šna -o (ȃ) tujeprášni -a -o (ȃ) ~a rastlina
  39. tujeródec -dca m s -em člov. (ọ̑) tujeródka -e ž, člov. (ọ̑) tujeródčev -a -o (ọ̑)
  40. tujeróden -dna -o (ọ́; ọ̑) ~ prebivalec; redk. ~a prvina drame tuja, neznačilna tujeródni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ prebivalec tujeródnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
  41. tujezémec -mca m s -em člov. (ẹ̑) neobč. inozemec, tujec tujezémka -e ž, člov. (ẹ̑) neobč. inozemka, tujka tujezémčev -a -o (ẹ̑) neobč.
  42. tujezémski -a -o (ẹ̑) neobč. inozemski, tuj: ~ film
  43. tujína -e ž (í) oditi v ~o
  44. tujínski -a -o (ı̑) ~i vplivi
  45. tujínstvo -a s, pojm. (ı̑) duh ~a v njegovem razmišljanju
  46. tújka -e ž (ȗ) slovar tujk; neobč. |nedomača rastlina|
  47. tújski -a -o (ú) ~e navade; star. ~ promet turizem tújskost -i ž, pojm. (ú)
  48. tújsko.. prvi del podr. zlož. (ú/ȗ) tújskoprométen
  49. tújskoprométen -tna -o (ú/ȗẹ̑) star. turističen tújskoprométni -a -o (ú/ȗẹ̑) ~ kraj
  50. tújstvo -a s, pojm. (ú; ȗ) zavedati se svojega ~a v mestu

   82.016 82.066 82.116 82.166 82.216 82.266 82.316 82.366 82.416 82.466  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA