Slovenski pravopis 2001
b (81.916-81.965)
-
trístôpenjski -a -o [pə] (ı̑ó; ı̑ȏ) ~ razvoj; jezikosl. ~o stopnjevanje
-
trístoti -a -o vrstil. štev. (ı̑) ~a obletnica šole ‹300.›
-
trístrán -a -o in trístràn -ána -o (ı̑ȃ; ı̑ȁ ı̑á ı̑á) trístráni -a -o (ı̑ȃ; ı̑á) ~a piramida
-
trístráničen -čna -o (ı̑á) trístránični -a -o (ı̑á) ~a prizma
-
trístránski -a -o (ı̑á) ~o zobčanje papirja; Pogovori so bili ~
-
tríšlja -e ž (í; ı̑) |grm|
-
tríštévčen -čna -o (ı̑ẹ́) tríštévčni -a -o (ı̑ẹ́) ~o število |s tremi števkami|
-
tríštéven -vna -o (ı̑ẹ́ iẹ̑ ı̑ẹ́; ı̑ẹ̑) tríštévni -a -o (ı̑ẹ́; ı̑ẹ̑) rastl. ~ cvet
-
tríštevílčen -čna -o (ı̑ı̑) Seštevek je ~ tríštevílčni -a -o (ı̑ı̑) ~o število
-
trítédenski -a -o [də] (ı̑ẹ̑) ~ tečaj; Zamuda je že ~a
-
trítij -a m s -em snov. (í) kem. |radioaktivni izotop|
-
trítíren -rna -o (ı̑ı̑) trítírni -a -o (ı̑ı̑) ~ most
-
trítisočák -a m (ı̑á) poud. |gora|
-
trítočkôven -vna -o (ı̑ó; ı̑ȏ) trítočkôvni -a -o (ı̑ó; ı̑ȏ) ~ varnostni pas
-
tríton -a m (ı̑) |atomsko jedro tritija|
-
Tríton -a m, oseb. i. (ı̑) |grška bajeslovna oseba, pol človek, pol riba|
-
trítónski 1 -a -o (ı̑ọ̑) ~ tovor; Dvigalo je ~o
-
trítónski 2 -a -o (ı̑ọ̑) glasb. ~o zaporedje
-
trítráčen -čna -o (ı̑ȃ) trítráčni -a -o (ı̑ȃ) ~a pletenina
-
triúm.. [iju] prvi del podr. zlož. (ȗ) |tri| triúmvir
-
triúmf -a [iju] m (ȗ) prirediti ~ Cezarjevi vojski |slavnostni sprejem|; ~ filma izreden uspeh; pojm. ~ nad sovražnikom (velika) zmaga; ~ zmagovalcev zmagoslavje
-
triumfálen -lna -o [iju] (ȃ) ~ vojaški pohod zmagovit; ~ uspeh izreden, velik triumfálni -a -o [iju] (ȃ) ~ sprevod
-
triumfálno [iju] nač. prisl. (ȃ) ~ korakati zmagovito
-
triumfátor -ja [iju] m s -em člov. (ȃ) ~ Cezar |zmagoviti vojskovodja|; zmagovalec triumfátorica -e [iju] ž, člov. (ȃ) zmagovalka triumfátorjev -a -o [iju] (ȃ) triumfátoričin -a -o [iju] (ȃ)
-
triumfírati -am [iju] dvovid., nedov. -ajóč; triumfíranje (ı̑) poud. nad kom/čim ~ ~ sovražnikom |premagati ga|; poud.: ~ na volitvah |zmagati, zmagovati|; ~ sam pri sebi |čutiti zmagoslavje|
-
triúmvir -a tudi triumvír -a [iju] m, člov. (ȗ; ı̑) |rimski uradnik, oblastnik|
-
triumvirát -a [iju] m (ȃ) oblast ~a; izobr. ~ pomembnih mož trojica
-
tríúren -rna -o (ı̑ȗ) Pohod bo ~ tríúrni -a -o (ı̑ȗ) ~ tečaj
-
trívalénten -tna -o (ı̑ẹ̑) Ta spojina je ~a trívaléntni -a -o (ı̑ẹ̑) ~ element
-
tríváljen -jna -o (ı̑ȃ) tríváljni -a -o (ı̑ȃ) ~ motor
-
trívêjen -jna -o (ı̑ȇ) trívêjni -a -o (ı̑ȇ) ~ živec
-
triviálen -lna -o [ija] (ȃ) neobč. ~ dovtip cenen, plehek; ~ prizor navaden, vsakdanji triviálni -a -o [ija] (ȃ) ~a literatura triviálnost -i [ija] ž, pojm. (ȃ) neobč. ~ njegovih besed cenenost, plehkost; ~ prizora navadnost, vsakdanjost; števn., neobč. ~i v spisu cenenosti, plehkosti
-
trivializírati -am [ija] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; trivializíranje (ı̑) neobč. kaj ~ okus poslušalcev
-
triviálka -e [ija] ž (ȃ) |v stari Avstriji šola v manjših krajih|
-
trívráten -tna -o (ı̑á; ı̑ȃ) trívrátni -a -o (ı̑á; ı̑ȃ) ~ avtomobil
-
trívŕsten -tna -o (ı̑ȓ) Nasad je ~ trívŕstni -a -o (ı̑ȓ) ~ sprevod
-
trívrstíčen -čna -o (ı̑ı̑) Napis je ~ trívrstíčni -a -o (ı̑ı̑) ~a kitica
-
trízlóžen -žna -o (ı̑ọ́; ı̑ọ̑) ~a beseda trízlóžni -a -o (ı̑ọ́; ı̑ọ̑) ~a rima trízlóžnost -i ž, pojm. (ı̑ọ́; ı̑ọ̑)
-
trízna -e ž (ı̑) |pogrebna slovesnost pri starih Slovanih|
-
trízvók -a m, pojm. (ı̑ọ̑) glasb.
-
trížílen -lna -o (ı̑ı̑) trížílni -a -o (ı̑ı̑) ~ kabel
-
tŕk 1 -a m, pojm. (ȓ) ~ na vrata; ~ avtomobilov
-
tŕk 2 posnem. medm. (ȓ) ~, ~, je potrkal na vrata; Kamenje je padalo po skalah: ~, ~, ~
-
trkálnik -a m (ȃ) fiz. ~ elektronov in pozitronov
-
tŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) Nekdo ~a; ~ in si nazdravljati; trkati kaj ~ pirhe; ~ prah z obleke; trkati na kaj ~ ~ okno; čustv. Dež ~a ~ šipe |udarja|; poud. ~ ~ vest koga |vzbuditi mu vest|; trkati ob kaj Čolni ~ajo ~ pomol; trkati po čem ~ s svinčnikom po mizi; trkati v kaj Vešče ~ajo ~ žarnico |se zaletavajo|; trkati z/s kom ~ s svati tŕkati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) poud. na kaj Jaz sem to storil, se je trkal na prsi |se je bahal, se je postavljal|; poud. trkati se po čem Imam že dosti denarja, se je trkal po žepu |se je bahal, se je postavljal|; Ovni se ~ajo
-
trkljáti 1 -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; trkljánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ žogo po sobi trkljáti se -ám se (á ȃ) Kamenje se ~a po pobočju
-
trkljáti 2 -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; trkljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. |narahlo trkati|: na kaj ~ ~ okno; trkljati po čem ~ s kladivcem po opeki
-
tŕkniti -em dov. tŕknjen -a (ŕ ȓ) Samo enkrat je trknil in pritisnil na kljuko; trkniti koga/kaj Oven ga je hotel ~; ~ sošolca s komolcem; trkniti kaj ob kaj ~ jajce ob mizo; Krogla je trknila ob kegelj; trkniti na kaj ~ ~ okno; trkniti po čem s prstom ~ ~ mizi; trkniti z/s kom/čim ~ z nevesto tŕkniti se -em se (ŕ ȓ) Avtomobila sta se trknila |zadela|
-
tŕknjen -a -o; bolj ~ (ȓ) knj. pog. omejen, neumen: ~a ženska; Ne grem, saj nisem ~ tŕknjenost -i ž, pojm. (ȓ) knj. pog. omejenost, neumnost
-
tŕlica -e ž (ŕ) treti lan s ~o; člov., poud. |zelo suh človek| tŕličin -a -o (ŕ; ȓ) poud.
81.666 81.716 81.766 81.816 81.866 81.916 81.966 82.016 82.066 82.116
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani