Slovenski pravopis 2001

b (81.616-81.665)


  1. tresljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; tresljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. kaj ~ vejo tresljáti se -ám se (á ȃ) manjš. Glas se mu ~a
  2. tresljàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ glas tresljávost -i ž, pojm. (á)
  3. trésniti -e dov. trésnjen -a; trésnjenje (ẹ́ ẹ̑) 1. v kaj Tresnilo je v gospodarsko poslopje 2. os., poud. tresniti koga/kaj ~ fanta ob tla |silovito vreči|; poud. tresniti koga/kaj po čem ~ fanta po glavi |močno udariti|; poud. tresniti ob kaj Val je tresnil ob skalo |silovito udaril|; neobč. tresniti v kaj Strela je tresnila v drevo udarila; poud. tresniti z/s čim ~ z vrati |silovito zaloputniti|
  4. treso.. prvi del podr. zlož. tresorépka, tresoglàv, tresorít, tresorépiti
  5. tresóče nač. prisl. (ọ́) ~ vzklikniti; glasb. |tremolo|
  6. tresóč se -a se -e se; bolj ~ ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) govoriti s ~im ~ glasom
  7. tresoglàv -áva -o in tresogláv -a -o (ȁ á á; ȃ) poud. ~a starka |s tresočo se glavo|
  8. tresorépiti -im nedov. tresorépljenje (ẹ́ ẹ̑) poud. Na drevesu ~i sraka |potresava z repom|
  9. tresorépka -e ž (ẹ̑) pokr. bela pastirica
  10. trésti trésem nedov. -i -ite/-íte, -óč; trésel -sla, trést, trésen -a; trésenje; (trést/trèst) (ẹ́) koga/kaj ~ drevo; ~ spečega, da se zbudi; ~e ga mrzlica; tresti koga za kaj ~ fanta za ramo; Električna naprava zaradi okvare ~e trésti se trésem se; tresênje in trésenje (ẹ́) Most se ~e; ~ ~ od mraza; poud. tresti se za koga/kaj ~ ~ ~ svoje otroke |biti v skrbeh|; poud. tresti se pred kom/čim ~ ~ ~ kaznijo |čutiti strah pred njo, bati se je|
  11. tréščen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) knj. pog. omejen, neumen: biti malo ~
  12. tréščiti -i dov. -en -ena; tréščenje (ẹ́ ẹ̑) 1. Zagrmelo je in treščilo; treščiti v koga/kaj Treščilo je v senik 2. os., poud. Blizu je treščila granata |eksplodirala|; poud. treščiti koga/kaj ~ fanta skozi vrata |s silo vreči|; poud. treščiti koga/kaj v kaj ~ nasprotnika v obraz |močno udariti|; poud. treščiti koga/kaj po čem ~ nasprotnika po glavi |močno udariti|; poud. treščiti ob kaj pri padcu ~ ~ skalo |silovito zadeti|; treščiti v koga/kaj Strela je treščila v senik; poud. Skoraj bi treščil vanj |se zaletel|; poud.: ~ na tla, po tleh |pasti|; nenadoma ~ ~ hišo |nepričakovano priti| tréščiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) poud.: Fantje so se treščili |spopadli|; ~ ~ v morje |skočiti|
  13. tréti 1 tárem tudi tréti trèm nedov. trì tríte, teróč tudi tróč; tŕl -a, trét, tŕt -a; trênje tudi tŕtje; (trèt/trét) (ẹ́ á; ẹ́ ȅ) poud. |povzročati komu neugodje, trpljenje|: koga ~ejo jih davki; Dolgčas ga ~e; treti koga/kaj z/s čim ~ koga z lakoto
  14. tréti 2 trèm tudi tréti tárem nedov. trì tríte, tróč in teróč; tŕl -a, trét, tŕt -a; trênje tudi tŕtje; (trèt/trét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) koga/kaj ~ lan; ~ orehe; ~ otroka z brisačo; poud. ~ komu prste |močno stiskati|; treti kaj ob kaj ~ kamen ob kamen tréti se trèm se tudi tréti se tárem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) Deli stroja se ~ejo med seboj; treti se ob kaj Vrv se ~e ob skalo; poud. Ljudje so se trli v gostilno |gnetli|; poud., s smiselnim osebkom treti se koga/česa Na obali se je trlo turistov |je bilo veliko turistov|
  15. tretírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; tretíranje (ı̑) publ. koga/kaj ~ učenca zviška obravnavati ga, ravnati z njim; Problemi, ki jih ~ajo filmi obravnavajo, prikazujejo
  16. tretják -a m živ. (á) bik ~ |v tretjem letu starosti|
  17. trétje.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) trétjekategórnik, trétjerojênec
  18. tretje.. prvi del podr. zlož. tretjeléten, tretjestôpenjski, tretješólec
  19. trétjec -a [jə] m s -em živ. (ẹ́; ẹ̑) |tretji čebelji roj v istem letu|
  20. trétjekategórnik -a m, člov. (ẹ́/ẹ̑ọ̑) šah. žarg. |tekmovalec v tretji kategoriji|
  21. tretjelétnik -a m, člov. (ẹ̑) neobč. |dijak, študent tretjega letnika| tretjelétnica -e ž, člov. (ẹ̑) neobč. tretjelétničin -a -o (ẹ̑) neobč.
  22. trétjenagrajênec -nca m s -em člov. (ẹ́/ẹ̑é) trétjenagrajênka -e ž, člov. (ẹ́/ẹ̑é) trétjenagrajênčev -a -o (ẹ́/ẹ̑é)
  23. trétjeplasíran -a -o (ẹ́/ẹ̑ı̑) tretjeuvrščen trétjeplasírani -a -o (ẹ́/ẹ̑ı̑) ~ tekmovalec trétjeplasírani -ega m, člov. (ẹ́/ẹ̑ı̑) tretjeuvrščeni trétjeplasíranost -i ž, pojm. (ẹ́/ẹ̑ı̑) tretjeuvrščenost
  24. trétjerazréden -dna -o (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) ~o blago; slabš. ~o besedilo |slabo, malovredno| trétjerazrédnost -i ž, pojm. (ẹ́/ẹ̑ẹ̑)
  25. tretjerédnik -a m, člov. (ẹ̑) ver. tretjerédnica -e ž, člov. (ẹ̑) ver. tretjerédničin -a -o (ẹ̑) ver.
  26. tretjestôpenjski -a -o [pə] (ȏ) ~ državni organ; ~ študij
  27. tretješólec -lca m s -em člov. (ọ̑) tretješólka -e ž, člov. (ọ̑) tretješólčev -a -o (ọ̑)
  28. trétjeuvrščèn -êna -o (ẹ́/ẹ̑ȅ ẹ́/ẹ̑é ẹ́/ẹ̑é) biti ~ na tekmovanju trétjeuvrščêni -a -o (ẹ́/ẹ̑é) ~ tekmovalec trétjeuvrščêni -ega m, člov. (ẹ́/ẹ̑é) nagrada za ~ega trétjeuvrščênost -i ž, pojm. (ẹ́/ẹ̑é)
  29. trétji -a -e vrstil. štev. (ẹ́) ~ razred ‹3.›; ~ega oktobra; ~a točka dnevnega reda; delati do ~e ure zjutraj |do 3. ure; do 3 h; do 3.00|; ~e poglavje trétji -ega m, člov. (ẹ́) Izbrali so vsakega ~ega; nečlov. oditi 10. ~ega ‹3.› |10. marca| trétja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) Šele ~o so sprejeli za stalno; nečlov. Pokliči me po ~i |po 3. uri; po 15. uri|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v tretji prestavi trétje -ega s, pojm. (ẹ́) izbrati ~; slovstv. ~ pri primeri v trétje zapored. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ mu je uspelo tretjič
  30. trétjič zapored. prisl. (ẹ́) ~ jim je uspelo; Licitator je končal: prvič, drugič, ~, prodano
  31. trétjikrat kratn. prisl. (ẹ́) ~ se pripravljati na skok
  32. tretjína -e ž (í) ~ poti; (za) ~o večji izdatki
  33. tretjíniti -im nedov. tretjínjenje (í ı̑) pokr. gor. |pomagati čredniku pasti|
  34. tretjínski -a -o (ı̑) ~ delež
  35. tretmá -ja m s -em (ȃ) publ.: določiti ~ način obravnavanja koga, ravnanja s kom; izvajanje protialkoholnega ~a načina zdravljenja; ~ mode v reviji prikazovanje, predstavljanje
  36. trevíra -e ž, snov. (ı̑) |vlakno; tkanina|
  37. trézen -zna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ gost; poud.: ~ načrt |uresničljiv|; ~ svetovalec |razsoden, preudaren|; ~a politika |skladna z razmerami|; nevtr. malokdaj biti ~ tréznost -i ž, pojm. (ẹ́)
  38. tréznež -a m s -em člov. (ẹ̑) poud. |trezen človek| tréznica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. tréznežev -a -o (ẹ̑) poud. trézničin -a -o (ẹ̑) poud.
  39. trézniti -im nedov. tréznjen -a; tréznjenje (ẹ́) koga ~ pijanega človeka trézniti se -im se (ẹ́) Pijanec se ~i
  40. trézno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) ~ premisliti; ~ ravnati
  41. tréznosten -tna -o (ẹ́) tréznostni -a -o (ẹ́) ~e stopnje
  42. trezór -ja m s -em (ọ̑) bančni ~
  43. tŕg -a m (ȓ ŕ; ȓ) 1. kupovati na ~u; naseliti se v ~u; poud. Ves ~ govori o tem |vsi prebivalci| 2. dati izdelek na ~; ~ delovne sile, kapitala; ~ na debelo; gosp. žarg. črni ~ črna borza
  44. trgáč -a m s -em člov. (á) ~ grozdja; živ. |pes| trgáčica -e ž, člov. (á; ȃ) trgáčev -a -o (á) trgáčičin -a -o (á; ȃ)
  45. trgálec 1 -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) ~ grozdja trgálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) trgálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  46. trgálec 2 -lca m s -em (ȃ) trgalnik
  47. trgálen -lna -o (ȃ) trgálni -a -o (ȃ) ~ postopek
  48. trgálnica -e ž (ȃ) delati v ~i
  49. trgálnik -a m (ȃ) |stroj|: ~ krp
  50. trgálski -a -o [u̯s] (ȃ) ~o delo

   81.366 81.416 81.466 81.516 81.566 81.616 81.666 81.716 81.766 81.816  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA