Slovenski pravopis 2001

b (81.566-81.615)

  1. trenírka -e ž (ı̑) obleči ~o
  2. trenírke -irk ž mn. (ı̑) nositi ~ namesto hlač
  3. treníti trénem dov. trêni -íte; trênil -íla; (trênit) (í/ı̑ ẹ́) Gledal je, ne da bi trenil; poud. Kot bi trenil, je minilo |zelo hitro|; treniti z/s čim ~ s prstom; ~ s trepalnicami
  4. trênje -a s, pojm. (é) ~ orehov; fiz. sila ~a; števn., poud. odpravljati medsebojna ~a |spore, nesoglasja|
  5. Trénta -e ž, zem. i. (ẹ̑) |dolina v Julijskih Alpah|: v ~i tréntarski -a -o (ẹ̑) Tréntar -ja m s -em preb. i. (ẹ̑) Tréntarka -e ž, preb. i. (ẹ̑) Tréntarjev -a -o (ẹ̑)
  6. Trénto -a m, zem. i. (ẹ́) |italijansko mesto|: v ~u tréntski -a -o (ẹ̑) Tréntčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Tréntčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
  7. trenútek -tka m (ȗ) umolkniti za ~; ~ tišine; tisti ~, v tistem ~u se spomniti |tedaj|; na ~e biti pri zavesti |kdaj pa kdaj|; v ~u ustaviti |zelo hitro|; v ~u se vrniti |takoj|; ~ počakajte, prosim |malo|; publ. sedanji politični ~ sedanje razmere v politiki; poud.: srečni ~i življenja |časi v življenju|; Niti ~a miru nima |prav nič|
  8. trenúten -tna -o (ȗ) samo ~ uspeh; Slabost je bila ~a trenútni -a -o (ȗ) ugotoviti ~ položaj; neobč. ~ upravitelj sedanji upravitelj trenútnost -i ž, pojm. (ȗ)
  9. trenútno čas. prisl. (ȗ) ~ jo je obšla slabost; Tega ~ nimamo na zalogi |zdaj|
  10. trenútno.. prvi del podr. zlož. (ȗ) trenútnodovŕšen
  11. trenútnodovŕšen -šna -o (ȗȓ) jezikosl. trenútnodovŕšni -a -o (ȗȓ) ~ glagol
  12. trepák -a m, pojm. (á) |ruski ples|
  13. trepálnica -e ž (ȃ) barvati si ~e
  14. trepálničen -čna -o (ȃ) trepálnični -a -o (ȃ) ~ rob
  15. trepanácija -e ž, pojm. (á) zdrav. ~ zoba odprtje
  16. trepanírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; trepaníranje (ı̑) zdrav. kaj ~ zob odpreti
  17. trépati -am nedov. -ajóč, -áje; trépanje (ẹ̑) Gledal je, ne da bi trepal; trepati z/s čim ~ s trepalnicami
  18. trepáti -ám in trepáti trépljem nedov. -àj -ájte in -i -íte, -ajóč in -óč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; trepánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) kaj ~ konja z vajetmi
  19. Trépča -e ž, zem. i. (ẹ̑) |rudarski kraj na Kosovu|: v ~i trepčánski -a -o (ȃ) Trépčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Trépčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
  20. trepèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ rok; poud. ~ svetlobe na steni |migljanje, migetanje|
  21. trepetajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~e roke
  22. trepetáti -ám tudi trepetáti -éčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; trepetánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) ~ od strahu; Roke mu ~ajo; poud. Glas mu ~a |se mu trese|; poud. trepetati za koga/kaj ~ ~ sinovo usodo |biti zaskrbljen|; poud. trepetati pred kom/čim ~ ~ operacijo |čutiti strah|
  23. trepetàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ plamen; poud. ~ fant |boječ, bojazljiv| trepetávost -i ž, pojm. (á)
  24. trepetávka -e ž (ȃ) |žuželka|
  25. trepêtec -tca m s -em pojm. (é) neobč. trema
  26. trepetlíka -e ž (í) |drevo|
  27. trepetlíkov -a -o (í) ~ les
  28. trepetlikovína -e ž, snov. (í) |les|
  29. trepetlíkovje -a s, skup. (í) s ~em porasel svet
  30. trepetljáj -a m s -em (ȃ) poud. ~ lista |rahel trepet|
  31. trepetljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; trepetljánje; (-àt) (á ȃ) manjš.; poud. Roke mu ~ajo |rahlo trepetajo|
  32. trepetljàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ list trepetljávost -i ž, pojm. (á)
  33. trepljáj -a m s -em (ȃ) ~ po rami
  34. trepljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; trepljánje; (-àt) (á ȃ) manjš. koga/kaj po čem ~ sošolca po rami; ~ žival; redk. trepljati z/s čim Pes ~a z repom mahlja
  35. trépniti -em dov. trépnjen -a; trépnjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj po čem ~ prijatelja po hrbtu; trepniti z/s čim ~ z očmi; ~ s perutmi
  36. trésa -e ž (ẹ́; ẹ̑) |okrasni trak|
  37. tresálen -lna -o (ȃ) tresálni -a -o (ȃ) ~ stroj
  38. tresàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ starec; ~e roke; poud. preveč ~ fant |boječ, bojazljiv| tresávost -i ž, pojm. (á)
  39. tresávica -e ž, pojm. (ȃ) nenadzorovana ~ rok; nestrok. | strok. parkinsonova bolezen|
  40. tresávo nač. prisl. (á) ~ spregovoriti
  41. tresílnik -a m (ı̑) ~ v mlinu |priprava|
  42. trèsk 1 tréska in trèsk trêska in trésk -a m (ȅ ẹ́; ȅ ẹ̑; ȅ é; ȅ ȇ; ẹ̑) s ~om zaloputniti vrata; ~i ob streli; pojm. prestrašiti se ~a v bližnje drevo
  43. trèsk 2 posnem. medm. (ȅ) ~, ji je padel krožnik na tla; Strele so udarjale: ~, ~, ~
  44. treskajóče nač. prisl. (ọ́) ~ goreti
  45. tréskati -a nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tréskanje (ẹ́; ẹ̑) 1. Ponoči je treskalo; treskati v koga/kaj V samotna drevesa rado ~a 2. os., poud. Granate ~ajo |dajejo močne, rezke glasove|; poud. treskati koga/kaj ~ nasprotnika z vso močjo |močno udarjati, tolči|; poud. treskati koga/kaj po čem ~ vsiljivca po hrbtu |močno udarjati, tolči|; poud. treskati ob kaj Valovi ~ajo ~ čoln |silovito zadevajo|; poud. treskati z/s čim ~ z vrati |silovito loputati|
  46. treskèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) neobč. tresketanje
  47. tresketáti -ám tudi tresketáti -éčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; tresketánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) poud. Strojnice ~ajo |dajejo močne, rezke glasove|
  48. tréskniti -e dov. trésknjen -a (ẹ́ ẹ̑) Med nevihto je večkrat tresknilo; os., poud. Granata ~e |da močen, rezek glas|; poud. treskniti koga/kaj po čem ~ napadalca po glavi |močno udariti|; treskniti ob kaj ~ ~ skalo |silovito se zadeti|; treskniti z/s čim ~ z vrati |silovito zaloputniti|; ~ na tla |plosko pasti|
  49. tréskoma nač. prisl. (ẹ̑) neobč. ~ zapreti vrata s treskom
  50. tresljáj -a m s -em (ȃ) ~i strune na violini

   81.316 81.366 81.416 81.466 81.516 81.566 81.616 81.666 81.716 81.766  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA