Slovenski pravopis 2001
b (81.216-81.265)
-
tózd -a m (ọ̑) |temeljna organizacija združenega dela|
-
tož. okrajš. tožilnik
-
tožáriti -im nedov. tožárjen -a; tožárjenje (á ȃ) poud. |večkrat, pogosto tožiti|: koga komu/čemu ~ sošolce učitelju; tožariti o čem ~ ~ nevzdržnih razmerah tožáriti se -im se (á ȃ) poud. |večkrat, pogosto se tožiti|: za kaj ~ ~ ~ odškodnino; tožariti se z/s kom ~ ~ s sosedi
-
tožèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) govoriti s ~im glasom tožéči -a -e (ẹ́) pravn. ~a stranka
-
tožéče nač. prisl. (ẹ́) ~ se oglašati
-
tóžen 1 -a -o (ọ́) tóženi -a -o (ọ́) pravn. ~a stranka
-
tóžen 2 -žna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) star.: ~ pogled otožen, žalosten; ~o življenje žalostno, težko
-
tóženec -nca m s -em člov. (ọ́) zastopati ~a tóženka -e ž, člov. (ọ́) tóženčev -a -o (ọ́)
-
tožílec -lca [u̯c] m s -em člov. (ı̑) ~ na obravnavi tožílka -e [u̯k] ž, člov. (ı̑) tožílčev -a -o [u̯č] (ı̑)
-
tožílnik -a m (ı̑) jezikosl. |akuzativ|
-
tožílniški -a -o (ı̑) jezikosl.: ~ predmet; ~a vezava
-
tožílski -a -o [u̯s] (ı̑) ~ del pravosodne oblasti
-
tožílstvo -a s (ı̑) javno ~
-
tožítelj -a m s -em člov. (ı̑) redk. tožnik tožíteljica -e ž, člov. (ı̑) redk. tožnica tožíteljev -a -o (ı̑) redk. tožíteljičin -a -o (ı̑) redk.
-
tožíti in tóžiti -im nedov. tóži -te in -íte, -èč -éča; tóžil -íla, tóžit, tóžen -a; tóženje; (tóžit) (í/ı̑/ọ́ ọ́) koga komu/čemu ~ brata očetu; tožiti koga/kaj za kaj ~ soseda za očetovstvo; ~ državo; tožiti o čem ~ ~ svoji nesreči; tožiti nad čim ~ ~ svojo usodo; Ranjenec ~i tožíti se in tóžiti se -im se (í/ı̑/ọ́ ọ́) z/s kom/čim za kaj ~ ~ s sosedom za posest; s smiselnim osebkom tožiti se komu po kom/čem Tožilo se mu je po prijateljih; star. tožiti se komu za kom/čim Tožilo se mu je za starimi časi po starih časih
-
tožljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) ~ sošolec; To dejanje je ~o tožljívost -i ž, pojm. (í)
-
tožljívec -vca m s -em člov. (ı̑) bati se ~ev tožljívka -e ž, člov. (ı̑) tožljívčev -a -o (ı̑)
-
tožník -a m, člov. (í) iz ~a postati obtoženec tožníca -e ž, člov. (í) tožníčin -a -o (ı̑)
-
tpgr. okrajš. topografija, topografski
-
tpn. okrajš. toponim
-
T-profíl -a [tə̀ in té] m (ə̏-ı̑; ẹ̑-ı̑) kovin. |profil v obliki črke T|
-
tráč -a m s -em (ȃ) neknj. pog. čenča
-
tráčarski -a -o; bolj ~ (ȃ) neknj. pog. opravljiv: ~ časopis
-
tráčen -čna -o (ȃ) tráčni -a -o (ȃ) teh. ~ prenos
-
tráčnica -e ž (ȃ) knj. pog. polagati ~e tirnice
-
tradeskáncija -e ž (á) |rastlina|
-
tradeunion -a [trêjdjúnjon] m (ȇȗ) |sindikat v angleškem okolju|
-
tradícija -e ž, pojm. (í) ( navada, običaj): delati kaj iz ~e; po ~i obdarovati kolednike; kovaška ~ v kraju; nadaljevanje slovenske slovstvene ~e ( izročila); števn. družinske ~e; publ. gojiti revolucionarne ~e vrednote, dosežke
-
tradícijski -a -o (í) ~ vpliv
-
tradicionálen -lna -o [ijo]; bolj ~ (ȃ) ~ kmet; biti zelo ~ tradicionálni -a -o [ijo] (ȃ) ~a vzgoja tradicionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȃ)
-
tradicionalíst -a [ijo] m, člov. (ı̑) ~i v umetnosti tradicionalístka -e [ijo] ž, člov. (ı̑)
-
tradicionalístičen -čna -o [ijo] (í) Tako pojmovanje umetnosti je ~o tradicionalístični -a -o [ijo] (í) redk. ~a morala tradicionalna morala tradicionalístičnost -i [ijo] ž, pojm. (í)
-
tradicionalízem -zma [ijo] m, pojm. (í) podeželski ~
-
tradicionálno [ijo] nač. prisl. (ȃ) ~ gostoljubni domačini; ~ usmerjen
-
Trafálgar -ja m s -em zem. i. (ȃ) |rt na jugu Španije|: na ~u; bitka pri ~u trafálgarski -a -o (ȃ)
-
trafíka -e ž (ı̑) kupiti cigarete v ~i
-
trafikánt -a m, člov. (á; ȃ á) prodaja časopisov pri ~u trafikántka -e ž, člov. (á; ȃ)
-
tráfo.. prvi del podr. zlož. (ȃ) |transformatorski| tráfopostája
-
tráfopostája -e ž (ȃȃ) elektr. žarg. transformatorska postaja
-
tragéd -a m, člov. (ẹ̑) |pisec tragedij|: grški ~i
-
tragédija -e ž (ẹ́) ‹ žaloigra›; poud.: ~ na cesti |prometna nesreča|; To je bila zanj ~ |zelo neugodna, huda stvar|
-
trági.. prvi del podr. zlož. (ȃ) |tragičen| trágikomédija, trágikómičen
-
trágičen -čna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) ~ konec; Njegova usoda je ~a; poud. Stvar ni tako ~a |zelo neugodna, slaba| trágični -a -o (á) ~ junak trágično -ega s, pojm. (á) pojmovanje ~ega trágičnost -i ž, pojm. (á)
-
trágično 1 nač. prisl. (á) ~ umreti; dojemati kaj preveč ~
-
trágično 2 povdk. (á) poud. Ni ~, če malo zamudite |ni hudo|
-
trágik -a m, člov. (á) grški ~i
-
trágika -e ž, pojm. (á) s ~o prežeta zgodba; poud.: ~ glavnega junaka |tragična usoda|; ~ življenja |tragičnost|
-
trágikomédija -e ž (ȃẹ́) uprizoriti ~o; poud. ~ življenja |tragikomičnost|
-
trágikómičen -čna -o; bolj ~ (ȃọ́) ~ dogodek; biti ~ trágikómičnost -i ž, pojm. (ȃọ́)
-
trágiški -a -o (á) ~a poezija
80.966 81.016 81.066 81.116 81.166 81.216 81.266 81.316 81.366 81.416
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani