Slovenski pravopis 2001

b (80.966-81.015)

  1. tonálno nač. prisl. (ȃ) glasb. ~ skladati
  2. tonáža -e ž, pojm. (ȃ) ladja z veliko ~o
  3. Tónček -čka m, oseb. i. (ọ̑) Tónčka -e ž, oseb. i. (ọ̑)
  4. Tóne -ta m, oseb. i. (ọ̑) Tóna -e ž, oseb. i. (ọ̑)
  5. toném -a m (ẹ̑) jezikosl. |tonska značilnost, ki razločuje pomen|
  6. tonemátik -a m, člov. (á) |kdor preučuje toneme| tonemátičarka -e ž, člov. (á)
  7. tonemátika -e ž, pojm. (á) jezikosl. |veda|; ‹ tonemskost›
  8. tonémski -a -o (ẹ̑) ~ naglas tonémskost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  9. tóner -ja m s -em (ọ́; ọ̑) ~ za laserski tiskalnik
  10. Tónga -e ž, zem. i. (ọ̑) |tihooceanska otoška država|: v ~i tóngovski -a -o (ọ̑) Tóngovec -vca m s -em preb. i. (ọ̑) Tóngovka -e ž, preb. i. (ọ̑) Tóngovčev -a -o (ọ̑)
  11. Tóni -ja m s -em oseb. i. (ọ̑) Tónijev -a -o (ọ̑)
  12. tóničen -čna -o (ọ́) tónični -a -o (ọ́) glasb. ~ akord; jezikosl. ~ metrični sistem naglasni merski sestav tóničnost -i ž, pojm. (ọ́) jezikosl.
  13. tónik -a m, snov. (ọ́) |pijača|; kozm.
  14. tónika -e ž (ọ́) glasb.
  15. toníran -a -o (ı̑) rdeče ~ tlak obarvan tonírani -a -o (ı̑) ~ papir barvni papir; ~o steklo toníranost -i ž, pojm. (ı̑)
  16. tonírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; toníranje (ı̑) |rahlo obarvati|: kaj ~ ozadje risbe
  17. toníti tónem nedov. tôni -íte, -èč -éča; tônil -íla; tónjenje; (tônit) (í/ı̑ ọ́) Kamen hitro ~e; poud. toniti v kaj ~ ~ spanec |prehajati v speče stanje|
  18. tònk in tónk posnem. medm. (ȍ; ọ̑) Tink, ~, je zazvonilo pri vhodu
  19. tónovski -a -o (ọ̑) glasb. ~ način; zapisati napev s posebnimi ~imi znaki
  20. tónski 1 -a -o (ọ̑) ~ obseg glasbila; rad. žarg. ~ mojster zvokovni mojster; glasb. ~ način tonovski način; poud. ~a govorica |glasba| tónskost -i ž, pojm. (ọ̑)
  21. tónski 2 -a -o (ọ̑) ~a pošiljka
  22. tónsko ozirn. prisl. (ọ̑) ~ stopnjevan, višji
  23. tónus -a m, pojm. (ọ̑) mišični ~ |napetost|
  24. tonzíla -e ž (ı̑) anat. |limfni organ|
  25. tonzúra -e ž (ȗ) ver. meniška ~
  26. tóp -a m (ọ̑); gl. topos
  27. tòp 1 tôpa m (ȍ ó) |oblačilo|
  28. tòp 2 tôpa m, mn. topôvi (ȍ ó) streljati s ~ovi; snežni ~; šah. trdnjava
  29. tòp 3 tôpa -o tudi tòp tôpa -ó; bolj ~ (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑) ~ nož; ~ pogled; slabš. ~ človek |neumen, omejen|; poud. top za koga/kaj biti ~ ~ vse dogajanje |neobčutljiv| tôpi -a -o (ó) geom. ~ kot topóst -i tudi tôpost -i ž, pojm. (ọ̑; ó)
  30. tòp 4 posnem. medm. (ȍ) ~, ~, ~, so se slišali težki koraki obiskovalca
  31. tóp.. tudi tóp prvi del podr. zlož. (ọ̑) |vrh| tópléstvica tudi tóp léstvica
  32. topáz -a m, snov. (ȃ) |poldragi kamen|
  33. topázen -zna -o (ȃ) ~e oči topázni -a -o (ȃ) ~ prstan
  34. topázno primer. prisl. (ȃ) ~ rumen
  35. tôpel -pla -o tudi tópel tôpla -o tudi tópel tôpla -ó [-u̯]; -êjši -a -e (ó; ọ́ ó ó; ọ́ ó ọ̑; ȇ) ~ dan; ~ človek; poud. ~ glas |ugoden, prijeten|; Čaj je še ~ tôpli -a -o (ó) ~ vrelec; šalj. ~ bratec |homoseksualec|; ~a greda tôplo -ega s, pojm. (ó) popiti kaj ~ega; umakniti se na ~o; biti na ~em tôplost -i ž, pojm. (ó)
  36. tôpen -pna -o (ó) ~a snov; težko ~ tôpnost -i ž, pojm. (ó)
  37. topéti -ím nedov. tôpi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; topênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Rezilo ~i; čustveno ~
  38. topìč -íča m s -em (ı̏ í) manjš. nabiti ~; redk. možnar
  39. tópičen -čna -o (ọ́) tópični -a -o (ọ́) filoz. ~a pravila
  40. tópika -e ž, pojm. (ọ́) filoz.; slovstv. antična ~ v prevodu
  41. topílen -lna -o (ı̑) topílni -a -o (ı̑) ~o sredstvo
  42. topílnica -e ž (ı̑) delati v ~i; ~ bakra talilnica
  43. topílnik -a m (ı̑) ~ za klej
  44. topílniški -a -o (ı̑) ~ obrat
  45. topílništvo -a s, pojm. (ı̑) redk. talilništvo
  46. topílo -a s, snov. (í) ~ za maščobe; odstranjevati madeže s ~i
  47. topítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ snega
  48. topíti 1 -ím nedov. tôpi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, topljèn -êna; topljênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) kaj ~ led; poud. Sonce ~i meglo |razkraja| topíti se -ím se (í/ı̑ í) Sneg se ~i; poud. Pecivo se kar ~i v ustih |je zelo okusno|; poud. topiti se od česa ~ ~ ~ prijaznosti |biti zelo prijazen|
  49. topíti 2 -ím nedov. tôpi -íte, -èč -éča; -íl -íla, topljèn -êna; topljênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) kaj Alkohol ~i čute; Kamenje ~i koso
  50. Tóplak -a m, oseb. i., psp (ọ̑) Tóplakovka -e ž, oseb. i. (ọ̑) ljud.

   80.716 80.766 80.816 80.866 80.916 80.966 81.016 81.066 81.116 81.166  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA