Slovenski pravopis 2001
b (80.866-80.915)
-
tôlči tôlčem [u̯č] nedov. tôlci -te/-íte, -èč -éča; tôlkel -kla, tòlč/tôlč, tôlčen -a, tôlčenje; (tòlč/tôlč) (ó) koga/kaj ~ grude z motiko; ~ nasprotnika s pestjo; poud. ~ejo jih nadloge |prizadevajo|; ~ orehe; poud.: ~ pomanjkanje |živeti v pomanjkanju|; ~ rekorde |presegati|; ~ sovražnika iz zasede |napadati|; tolči koga po čem ~ fanta po hrbtu; tolči po kom/čem ~ ~ bobnu; publ. ~ ~ najnovejši književnosti napadati, kritizirati jo; poud. ~ ~ sovražniku |silovito streljati|; Dež ~e ~ šipah; Toča ~e; poud.: Za silo še ~emo |shajamo|; Srce mu ~e |močno bije, utripa| tôlči jo tôlčem jo [u̯č] (ó) knj. pog., poud.: Skupaj jo ~eta navkreber |gresta, hodita|; S težavo jo ~eta skozi življenje |živita| tôlči se tôlčem se [u̯č] (ó) po čem ~ ~ ~ nogah; poud. ~e ~ ~ prsih, kaj vse je storil |hvali se|; poud. tolči se za kaj ~ ~ ~ svobodo |bojevati se; prizadevati si|; poud. Barve se ~ejo |niso skladne|
-
tolédo -a m (ẹ̑) obrt. |okras na tekstilu|
-
Tolédo -a m, zem. i. (ẹ̑) |špansko mesto|: v ~u tolédski -a -o (ẹ̑) Tolédčan -a m, preb. i. (ẹ̑) Tolédčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
-
toleránca -e ž, pojm. (ȃ) verska ~ strpnost; knj. pog. ~ napak toleriranje; teh. ~ mer je pol milimetra; zdrav. ~ za zdravilo
-
toleránčen -čna -o (ȃ) toleránčni -a -o (ȃ) zgod. ~ patent; ~a stopnja
-
toleránten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek strpen; toleranten do koga/česa biti ~ ~ drugače mislečih strpen; toleranten za kaj biti ~ ~ kako zdravilo |ga prenašati|; toleranten proti čemu biti ~ ~ kakemu zdravilu |ga prenašati| tolerántnost -i ž, pojm. (ȃ)
-
tolerántno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ se vesti strpno
-
tolerírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; toleríranje (ı̑) dopuščati, dopustiti: koga/kaj ~ drugače misleče; ~ manjše napake
-
tóličkaj kaz. mer. prisl. zaim. (ọ̑) poud. |toliko|: ~ ga že poznamo, da mu lahko zaupamo
-
tólik -a -o kaz. mer. zaim. (ọ̑) pešaj. tolikšen: trikrat ~ obseg dela; Izguba je ~a kot lani; ●S ~imi pričami ni težko obsoditi koga s toliko
-
tólikanj kaz. mer. prisl. zaim. (ọ̑) star. 1. toliko: Drugi niso naredili ~ kot mi; Žal ji je bilo, da mu je ~ zaupala 2. To ni bilo ~ zanimivo za vse tako
-
tolikér -a -o kaz. ločil. zaim. (ẹ̑) V sosednji trgovini nimajo ~e izbire, kot je pri vas |tako raznovrstne|
-
tolikéro -ih tudi tolikéro -- kaz. vrst. količ. zaim. (ẹ̑) ~im ljudem je pomagal — delavcem, kmetom, nameščencem —, da je res imel dober občutek
-
tóliko 1 -- s ○tolíko (ọ̑/ọ̑) ~ kruha imajo, da jim ostaja; Dela se je lotil s ~ veselja in znanja, da mora uspeti; Napreduje s ~ truda, da se človeku kar smili; prakt.sp. Vsake ~ časa nas obišče tudi mlajši sin; S ~ jabolki bi dosti zaslužili
-
tóliko 2 kaz. mer. prisl. zaim. ○tolíko (ọ́/ọ̑) 1. ~ ti povem, več pa ne morem in ne smem; Zadeva je ~ zanimiva, kolikor vse nas prizadeva; Počakaj ~, da končam ta stavek; Ti problemi so ~ resnejši, ker je v državi tolikšna brezposelnost; Danes ljudje ne berejo več ~ kot/kakor prej; Jaz bom prispeval ~, kolikor boš dal ti 2. poud. |zelo veliko|: Revica je ~ pretrpela; ~ je še ljudi, ki stradajo
-
tóliko 3 -- tudi tóliko -ih kaz. količ. štev. zaim. ○tolíko (ọ́; ọ̑) V vaši nalogi je ~ napak, da jih skoraj ni mogoče prešteti; ~ ljudem je pomagal, sam je na starost od vseh pozabljen; Ob ~ skrbeh bi se tudi tebi rado zmešalo; ~ih gostov nismo pričakovali toliko tóliko -ih m, ž, s mn. (ọ́; ọ̑) ~im je stregla v bolezni, pa se ji je slabo vračalo; ~im je pomagal, da je obubožal
-
tóliko.. prvi del podr. zlož. (ọ̑) tólikoléten, tólikokrat
-
tóliko da mer. čas. vez. zv. ○tolíko (ọ́/ọ̑) ~ ~ so pospravili koruzo, že je padel prvi sneg takoj ko, kakor hitro
-
tóliko da ne presoj. člen. zv. ○tolíko (ọ́/ọ̑) Komaj še živi, ~ ~ ~ umre od lakote |skoraj bi umrl|; Drvel je po vasi in ~ ~ ni povozil otroka |skoraj bi bil|
-
tólikokrat kratn. prisl. (ọ̑) Vajo je ponovil desetkrat. Drugi niso zmogli ~; Kolikorkrat je poskusil, ~ mu je spodletelo; poud. ~ smo bili skupaj |večkrat, mnogokrat|
-
tólikokraten -tna -o (ọ̑) ~a ponovitev; poud. naveličati se ~ega opozarjanja |tako številnega|
-
tólikoléten -tna -o (ọ̑ẹ̑) ~o sodelovanje
-
tólikrat kratn. prisl. (ọ̑) star. tolikokrat: To so napake, ki se ~ ponavljajo
-
tólikšen -šna -o kaz. mer. zaim. (ọ́; ọ̑) desetkrat ~ uspeh; Hiša je ~a, da imajo v njej svoje stanovanje tudi trije sinovi; ~ega zanimanja pa že dolgo ne
-
tolkáč -a [u̯k] m s -em (á) ~ za poper; potrkati s ~em s tolkalom; glasb.
-
tolkálce -a [u̯k] s (á; ȃ) manjš. bronasto ~
-
tolkálec -lca [u̯k u̯c] m s -em člov. (ȃ) ~i v orkestru tolkálka -e [u̯k u̯k] ž, člov. (ȃ) tolkálčev -a -o [u̯k u̯č] (ȃ)
-
tolkálen -lna -o [u̯k] (ȃ) tolkálni -a -o [u̯k] (ȃ) ~a tehnika
-
tolkálo -a [u̯k] s (á) poslušati ~a; redk. treti s ~om s tolkačem
-
tôlkovec -vca [u̯k] m s -em snov. (ȏ) pokr. mošt, jabolčnik
-
tolmáč -a m s -em člov. (á) biti za ~a pri pogajanjih; star. ~ iz angleščine prevajalec tolmáčka -e ž, člov. (á) tolmáčev -a -o (á; ȃ)
-
tolmáčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; tolmáčenje (á ȃ) kaj ~ pogovor; star. ~ vlogo v gledališču igrati, podajati; star. tolmačiti komu kaj ~ udeležencem svoje načrte razlagati, pojasnjevati
-
Tolmín -a m, zem. i. (ı̑) v ~u tolmínski -a -o (ı̑) Tolmínec -nca m s -em preb. i. (ı̑) Tolmínka -e ž, preb. i. (ı̑) Tolmínčev -a -o (ı̑)
-
tolmínec -nca m s -em živ. (ı̑) rezati s ~em |z nožem|; snov. jesti ~a |krompir|
-
Tolmínsko -ega s, zem. i. (ı̑) |slovenska pokrajina|: na ~em
-
tolmún -a m (ȗ) jezerski, rečni ~
-
tolmúnast -a -o (ȗ) ~a vdolbina
-
tolmúnček -čka m (ȗ) manjš.; poud. |tolmun|
-
tolováj -a m s -em člov. (ȃ) star. razbojnik; poud. |ničvreden, malovreden človek; razposajen, neugnan človek| tolovájka -e ž, člov. (ȃ) tolovájev -a -o (ȃ)
-
tolovájski -a -o (ȃ) star. razbojniški: ~o skrivališče
-
tolovájstvo -a s, pojm. (ȃ) star. razbojništvo; števn., poud. njegova številna ~a |razbojniška dejanja|
-
tôlpa -e ž (ó) slabš. |organizirana skupina ljudi|: tihotapska ~
-
tôlst -a -o [u̯s]; -ejši -a -e (ȏ ó ó; ó) ~ puran; neobč.: ~ trebuh debel; ~o meso mastno tôlsti -a -o [u̯s] (ó) nardp. ~ četrtek debeli četrtek tôlstost -i [u̯s] ž, pojm. (ó)
-
tolstíca -e [u̯s] ž (í) |rastlina|
-
tolsto.. [u̯s] prvi del podr. zlož. tolstolíčen, tolstorép, tolstorít
-
Tólstoj -a m s -em oseb. i. (ọ́) |ruski pisatelj| Tólstojev -a -o (ọ́)
-
tolstojánec -nca m s -em člov. (ȃ) |privrženec tolstojanstva| tolstojánka -e ž, člov. (ȃ) tolstojánčev -a -o (ȃ)
-
tolstojánstvo -a s, pojm. (ȃ)
-
tolstójevec -vca m s -em člov. (ọ̑) |privrženec tolstojanstva| tolstójevka -e ž, člov. (ọ̑) tolstójevčev -a -o (ọ̑)
-
tolstolíčen -čna -o [u̯s] (í ı̑ í; ı̑) neobč. debeloličen
80.616 80.666 80.716 80.766 80.816 80.866 80.916 80.966 81.016 81.066
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani