Slovenski pravopis 2001

b (80.616-80.665)

  1. tísov -a -o (ı̑) ~ les
  2. tisovína -e tudi tísovina -e ž, snov. (í; ı̑) |les|
  3. tíste -- -- kaz. svoj. zaim. ed. ženskega manj bližnjega (ı̑) redk. ~ mož njen
  4. tístega -- -- kaz. svoj. zaim. ed. moškega manj bližnjega (ı̑) redk. ~ žena njegova
  5. tísti -a -o kaz. vrst. zaim. oddaljenega (ı̑) Vidite, za ~im gozdom je moja vas; Rodil se je v ~ hiši na drugi strani ceste; ~ čas |tedaj|; Ponoči je bil potres: ~e noči pač ne bom nikoli pozabila; To je ~a ženica s trga tísti -ega m, člov. (ı̑) ~ pred trgovino je bil iz našega kraja; Janez in ~ ob njem tísta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ı̑) ~ tam je pa res živahna; poud. Imajo jo za eno od ~ih |lahkoživk| tísto -ega s, pojm. (ı̑) Za ~ jaz ne odgovarjam; poud. Kaj bi ~ |Ni pomembno|
  6. tístih -- -- kaz. svoj. zaim. needninskega manj bližnjega (ı̑) redk. ~ otroci njihovi
  7. tístikrat kratn. prisl. (ı̑) redk. takrat: ~ sta se prvič srečala; Že ~ so se prepirali tístikrat -- s, pojm. (ı̑) Od ~ je preteklo več let
  8. tístile tístale tístole kaz. vrst. zaim. manj določnejšega oddaljenega, del pred ..le se pregiba kot tísti, podobno se tudi rabi (ı̑) tisti: Sédi na ~ stol; Tistale ženska je ravnateljica; Ustavili smo se tudi pred tistimle poslopjem tístile tístegale m, člov. (ı̑) poud. ~ me res ne bo učil, kako je treba živeti tístale tístele ž, člov., rod. mn. -ih (ı̑) poud. ~ je šele prava tístole tístegale s, pojm. (ı̑) ~ bo težko res
  9. tíšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tíšanje (ı̑) kaj ~ glas; poud. ~ bolečino |manjšati| tíšati se -am se (ı̑) Petje se je tišalo
  10. tiščáti -ím nedov. tíšči -íte, -èč -éča, -áje; tíščal -ála, tíščat, -án -ána; tiščánje; (tíščat) (á í) 1. koga/kaj ~ napadalca k tlom, proč od sebe; ~ roke v žepu; ~ vrata; ~ zobe skupaj; tiščati koga Čevlji me ~ijo; brezos. V želodcu me ~i; tiščati koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; ~ lice k šipi; tiščati koga/kaj na kaj ~ obraz na šipo; ~ otroka na prsi; tiščati koga za kaj ~ sošolca za vrat 2. poud.: ~ k izhodu, proti vratom |siliti|; ~ v dvorano |siliti|; poud. tiščati v koga/kaj Tiščali so vanj, naj jim pove |mu vsiljivo prigovarjali|; ~ ~ nesrečo |siliti|; poud. tiščati za kom Množica ~i ~ njim |sili, rine|; Že dolgo ~i ~ njo |si prizadeva za njeno naklonjenost| tiščáti se -ím se (á í) koga/česa ~ ~ matere; ~ ~ peči; poud. Hiše se ~ijo druga druge |so tesno druga ob drugi| tiščati se k/h komu/čemu ~ ~ drug k drugemu; poud. ~ ~ v eni sobi |stanovati na tesnem|
  11. tišína -e ž, pojm. (í) v ~i slišati šume; poud. grobna, smrtna ~ |popolna|
  12. Tíšina -e ž, zem. i. (ı̑) na ~i tíšinski -a -o (ı̑) Tíšinčan -a m, preb. i. (ı̑) Tíšinčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  13. Tít -a m, im. tudi Títus oseb. i. (ı̑) |rimski cesar|
  14. titán 1 -a m, člov. (ȃ) |grško bajeslovno bitje|
  15. titán 2 -a m, snov. (ȃ) kem.; prim. Ti
  16. Títan -a m (ı̑) |tovarna kovinskih izdelkov|: delati v ~u
  17. Titán -a m, oseb. i. (ȃ) |grško bajeslovno bitje|
  18. titanát -a m, snov. (ȃ) kem.
  19. Títanik -a m, stvar. i. (ı̑) |angleški parnik|
  20. titanít -a m, snov. (ı̑) min.
  21. titanízem -zma m, pojm. (í) neobč. himna ~u
  22. titánov -a -o (ȃ) kem. ~ oksid
  23. titánski -a -o (ȃ) ~ spopad z bogom; poud.: ~ boj med strankama |zelo močen, silovit|; ~ pogum |nenavadno velik, velikanski|
  24. titánstvo -a s, pojm. (ȃ) neobč. mladostno ~
  25. títel -tla m (í) neknj. pog. naslov, naziv
  26. títer -tra m (í) kem.; tekst. ~ svile
  27. Titikáka -e ž, zem. i. (ȃ) |južnoameriško jezero|
  28. Títo -a m, oseb. i. (ı̑) |predsednik SFRJ|
  29. Títograd -a m, zem. i. (ı̑) Podgorica: v ~u títograjski -a -o in titográjski -a -o (ı̑; ȃ) Títograjčan -a in Titográjčan -a m, preb. i. (ı̑; ȃ) Títograjčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  30. titoíst -a m, člov. (ı̑) |privrženec titoizma| titoístka -e ž, člov. (ı̑)
  31. titoízem -zma m, pojm. (í) |politična smer v Jugoslaviji|
  32. títovka -e ž (ı̑) |vojaška kapa|
  33. títovski -a -o (ı̑) ~a politika
  34. titrácija -e ž, pojm. (á) kem. |postopek za določanje koncentracije raztopine|
  35. titrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; titríranje (ı̑) kem. kaj ~ kisline
  36. títula -e ž (ı̑) star. naslov, naziv
  37. tituláren -rna -o (ȃ) titulárni -a -o (ȃ) ~ svétnik; ~ konzul častni konzul; ~ škof naslovni škof
  38. titulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; titulíranje (ı̑) neobč. ogovoriti, ogovarjati, naslavljati: koga ~ kupca gospod, z gospodom
  39. Tívat -vta m, zem. i. (ı̑) |črnogorsko mesto|: v ~u tívtski -a -o (ı̑) Tívtčan -a m, preb. i. (ı̑) Tívtčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  40. Tívoli 1 -ja m s -em zem. i. (ı̑) |ljubljanski park|: v ~u tívolski -a -o (ı̑)
  41. Tívoli 2 -ja m s -em zem. i. (ı̑) |italijansko mesto|: v ~u tívolijski -a -o (ı̑) Tívolijčan -a m, preb. i. (ı̑) Tívolijčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  42. Tízian -a [ticijan] m, oseb. i. (ı̑) |italijanski slikar|
  43. tízianski -a -o [ticijan] (ı̑) ~e barve
  44. tíziansko [ticijan] primer. prisl. (ı̑) ~ rdeči lasje
  45. tj. okrajš. to je
  46. tjá in tjà razpolož. medm. (ȃ; ȁ) ~, pa ti tvoji prijatelji; ~, tudi jaz bi rad to videl
  47. tjà kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ) 1. oddaljenosti Sem ne moreš, pa ~ stopi, kjer so sosedovi; Ne hodi ~, tam je zate prenevarno; Tista šola je nekaj posebnega, zato ga ~ niso poslali; Balon je neslo ~ proti smučišču; Gozd se je razprostiral od Kapel ~ do Globokega; hoditi sem in ~, knj. pog. sem pa ~ 2. poud. Vrnil se bo ~ na pomlad |nekako|; Sem in ~ se kolegice še dobivajo |poredko|; Povedali so mi, da ta avtobus vozi ~ in nazaj |v določen kraj in v obratni smeri|; poud. živeti ~ v tri dni |brez cilja, smisla|
  48. tjàkaj kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ) star. tja, tjale: Pot ~ je naporna; oditi ~
  49. tjàle kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ) poud. |tja|: Poglej, stopi ~; Šel je ~ gor; priti ~ okoli novega leta |nekako|
  50. Tjanšán -a m, zem. i. (ȃ) |srednjeazijsko gorovje|: v ~u tjanšánski -a -o (ȃ)

   80.366 80.416 80.466 80.516 80.566 80.616 80.666 80.716 80.766 80.816  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA