b (80.316-80.365)

80316. téža -e ž, pojm. (ẹ́) 1. podatki o ~i; kontrolirati ~o živali; izgubljati ~o, ^○na ~i; pripogibati se pod ~o bremena; čutiti ~o v želodcu; števn. določati ~e predmetov 2. lajšati ~o življenja težavnost; ~ molka neprijetnost, mučnost; vsa ~a odgovornosti vsa odgovornost; publ.: ~ festivala je na klasični glasbi težišče; ugotovitve brez ~e brez vrednosti, tehtnosti; pripisovati čemu preveliko ~o pomen; zagovor brez ~e brez dokazov, prepričljivosti, trdnosti; Pod ~o razmer je zapustil domovino zaradi razmer
80317. težáčiti -im nedov. težáčenje (á ȃ) redk. komu/čemu ~ gospodi biti za težaka; neobč. ~ na tujem opravljati težaška dela; sleng. sitnariti, biti nadležen
80318. težák -a m, člov. (á) pristaniški ~i; pokr. dninar; sleng. |siten, nadležen človek|; živ., redk. |konj| težákinja -e ž, člov. (á)
80319. težáški -a -o; bolj ~ (á) ~i otroci; poud. ~ trening |zelo naporen, težek|
80320. težáško nač. prisl. (á) ~ delati
80321. težáštvo -a s, pojm. (ȃ) opisovati ~; poud. ~ v rudniku |zelo naporno delo|
80322. težáva -e ž (ȃ) 1. blažiti ~e; življenjske ~e; ~e v prometu; znajti se v ~ah; imeti ~e pri orientaciji 2. brez ~e, težav hoditi; s ~o se premikati; imeti ~e pri učenju; poud. imeti srčne ~e |biti zaljubljen|; prakt.sp. Z vodo so ~e, je ~ |Vode ni dovolj; Voda ni ustrezne kakovosti|; poud. križi in ~e |neprijetnosti|
80323. težáven -vna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ vzpon; Ta otrok je zelo ~ težávnost -i ž, pojm. (á)
80324. težávica -e ž (ȃ) manjš.; poud. otroške ~e |težave|
80325. težávno povdk. (á) težko: Od njega je ~ dobiti odgovor; ~ je svetovati takemu človeku
80326. težávnosten -tna -o (á) težávnostni -a -o (á) ~a stopnja
80327. téžec -žca m s -em snov. (ẹ̑) min. barit
80328. têžek -žka -o in težák têžka -ó; téžji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ẹ̑) ~ kovček; knj. pog.: ~ davek visok; zaslužiti ~ denar dosti denarja; ~ naliv močen, hud; ~ tat velik; ~ značaj težaven; ~a tema gosta; ~a ženska sitna, nadležna; poud.: govoriti s ~im glasom |z nizkim, globokim|; ~ pogovor |zelo neprijeten, mučen|; nevtr. biti ~ petinsedemdeset kilogramov têžki -a -o (é) ~a industrija téžji -a -e (ẹ̑) skrb za ~e bolnike; biti ~ od koga têžko -ega s, pojm. (é) dvigniti kaj ~ega téžje -ega s, pojm. (ẹ̑) prepoved jesti kaj ~ega |težje prebavljivo hrano| têžkost -i ž, pojm. (é)
80329. téžen -žna -o (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) téžni -a -o (ẹ́) fiz. ~ pospešek téžnost -i ž, pojm. (ẹ́)
80330. téženjski -a -o [žə] (ẹ́) neobč. tendenčen: ~ opis dogodka
80331. težína -e ž, pojm. (í) neobč. teža
80332. težíšče -a s (í) vozilo s ~em blizu tal; ~ kulturnega delovanja; publ. ~ gospodarjenja je na kmetijstvu največji poudarek
80333. težíščen -čna -o (ı̑) publ. ~a naloga osrednja, najpomembnejša težíščni -a -o (ı̑) geom. ~a os
80334. težíščnica -e ž (ı̑) |premica|
80335. težíti -ím nedov. têži -íte tudi téži -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; težênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) koga Nahrbtnik ga ~i; ~i ga občutek utesnjenosti; težiti k/h čemu Vas ~i k mestu; ~ k popolnosti; težiti po čem ~ ~ spoznanju resnice; težiti za čim ~ ~ nedosegljivim; sleng. Nehaj ~ sitnariti, biti nadležen
80336. têžka povdk. (é) poud. ~ mu prede |težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju|
80337. téžkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; téžkanje (ẹ̑) koga/kaj ~ sadeže; poud. ~ kandidate |tehtati, ocenjevati|
80338. težkó ¹ prisl. téžje (ọ̑; ẹ̑) 1. nač. ~ delati; ~ dihati, govoriti, hoditi; ~ naložen voz; ~ razumljiva knjiga; ~ prebavljiva hrana; Zaradi otrok gre ~ od doma 2. mer., poud.: ~ prizadeti koga |zelo|; ~ bolan, ranjen |hudo|; ~ pasti na tla |z močnim udarcem|
80339. težkó ² povdk. (ọ̑) ~ je govoriti o tem; težko komu/čemu Bilo ji je tako ~, da je jokala
80340. težkó ³ zadržk. člen. (ọ̑) komaj, malo verjetno: ~, če ga bo našel
80341. têžko.. prvi del podr. zlož. (é/ȇ) têžkoatlét, têžkoatlétski, têžkoindustríjski
80342. težko.. prvi del podr. zlož. težkokŕven, težkonóg, težkovôden
80343. têžkoatlét -a m, člov. (é/ȇẹ̑) vaje za ~e têžkoatlétinja -e ž, člov. (é/ȇẹ̑)
80344. têžkoatlétski -a -o (é/ȇẹ̑) ~ klub
80345. têžkoindustríjski -a -o (é/ȇı̑) ~ izdelek
80346. težkokŕven -vna -o; bolj ~ (ŕ; ŕ ȓ ŕ) neobč. ~ človek miren, nerazburljiv
80347. težkonóg -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) neobč. ~e race okorne, počasne
80348. têžkotekočínski -a -o (é/ȇı̑) ~ postopek
80349. težkovôden -dna -o (ó) težkovôdni -a -o (ó) fiz. ~ reaktor
80350. téžnja -e ž (ẹ́) povezovalne ~e v narodnem gibanju; publ.: izpolniti ~o po doživetjih željo, hotenje; ~e razvoja usmerjenost, usmeritev
80351. téžnosten -tna -o (ẹ́) téžnostni -a -o (ẹ́) ~ pospešek težni pospešek; ~a sila
80352. tfèj in tfêj razpolož. medm. (ȅ; ȇ) ~, pa taka hrana; ~ ga bodi, kako preklinja
80353. tg -- [təgə̀] m, simb. (ə̏) tangens
80354. Th -- [tehá] m, simb. (ȃ) kem. torij
80355. Thackeray -ja [tékeri] m s -em oseb. i. (ẹ̑) |angleški pisatelj| Thackerayjev -a -o (ẹ̑)
80356. Thatcher -ja [téčər] m s -em oseb. i. (ẹ̑) Thatcher -- ž, oseb. i. (ẹ̑) |angleška političarka| Thatcherjev -a -o (ẹ̑)
80357. théta -e ž (ẹ̑) |grška črka|: napisati ~o ‹θ›
80358. Thómas -a [to] m, oseb. i. (ọ̑) |angleški pesnik; angleški metalurg|
80359. thómasov in Thómasov -a -o [to] (ọ̑) ~ fosfat
80360. Thómson -a [to] m, oseb. i. (ọ́; ọ̑) |angleški fizik|
80361. thríller -ja [triler] m s -em (í); gl. triler
80362. tí têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ı̑ é) 1. im. oblike se rabijo: a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~; b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno; c) v prir. zv. Tone in ~; č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari; d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada; e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam 2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo: a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|; b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej; c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu; č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama; d) v predložni rabi k vam; od vaju; e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res; f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam 3. mest. in or. se rabita brez omejitev bíti na tí povdk. zv. (í ı̑) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se
80363. ..tì varianta prip. obr. nedoločnika (ı̏) cvestì
80364. ..ti prip. obr. nedoločnika délati, sedéti, rodíti, pásti, péti; prim. ..i 1
80365. t. i. okrajš. tako imenovani

   80.066 80.116 80.166 80.216 80.266 80.316 80.366 80.416 80.466 80.516  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani