Slovenski pravopis 2001
b (80.066-80.115)
-
terapíjski -a -o (ı̑) ~o navodilo; izobr. ~o delovanje zdravilno
-
terárij -a m s -em (á) |prostor za gojenje manjših kopenskih živali|: opazovati kuščarje v ~u
-
terárijski -a -o (á) ~e živali
-
terása -e ž (ȃ) sedeti na ~i; vinograd v ~ah
-
terásast -a -o (ȃ) ~o poslopje terásasti -a -o (ȃ) ~ vinograd
-
terásasto primer. prisl. (ȃ) ~ se dvigati, spuščati
-
terásen -sna -o (ȃ) terásni -a -o (ȃ) ~ vinograd terasasti vinograd; ~e stopnice
-
terasírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; terasíranje (ı̑) kmet. kaj Sadjarji ~ajo pobočja |delajo na njih terase|
-
teratóm -a m (ọ̑) zdrav. |tumor|
-
têrca -e ž (ȇ) glasb. |interval|
-
tercét -a m (ẹ̑) peti v ~u; ~ iz drugega dejanja opere; neobč. igralski ~ trio
-
tercéta -e ž (ẹ̑) |trivrstična kitica|
-
tercéten -tna -o (ẹ̑) tercétni -a -o (ẹ̑) ~ del soneta
-
terciálen -lna -o [ija] (ȃ) terciálni -a -o [ija] (ȃ) biblio. ~ informacijski vir
-
terciána -e [ija] ž, pojm. (ȃ) zdrav. zdraviti ~o |malarijo z napadi na tri dni|
-
terciár -ja [ija] m s -em pojm. (ȃ) geol. |obdobje kenozoika|
-
terciáren -rna -o [ija] (ȃ) terciárni -a -o [ija] (ȃ) geol. ~a doba
-
têrcija -e ž (é) |tiskarska črka|
-
tercijálec -lca m s -em člov. (ȃ) slabš. |pretirano pobožen, svetohlinski človek| tercijálka -e ž, člov. (ȃ) slabš. tercijálčev -a -o (ȃ) slabš.
-
tercijálski -a -o (ȃ) slabš. ~ človek |pretirano pobožen, svetohlinski|
-
tercijálstvo -a s, pojm. (ȃ) slabš. |pretirana, svetohlinska pobožnost|
-
tercína -e ž (ı̑) |pesemska trivrstična kitica|
-
tercínski -a -o (ı̑) ~ del soneta
-
têrčen -čna -o (ȇ) glasb. têrčni -a -o (ȇ) ~ akord
-
terén -a m (ẹ̑) 1. zemljišče, svet: ~ za gradnjo; hribovit ~; publ. pripravljati ~ za pogajanje razmere, okoliščine 2. smučarski ~i 3. vrniti se s ~a; delati na ~u
-
Teréncij -a m s -em im. tudi Teréncius [iju] oseb. i. (ẹ́) |rimski komediograf| Teréncijev -a -o (ẹ́)
-
terénec 1 -nca m s -em živ. (ẹ̑) avt. žarg. terensko vozilo
-
terénec 2 -nca m s -em člov. (ẹ̑) žarg. terenski delavec terénka -e ž, člov. (ẹ̑) žarg. terénčev -a -o (ẹ̑) žarg.
-
terénski -a -o (ẹ̑) ~ delavec; ~a nagnjenost nagnjenost zemljišča
-
teréstričen -čna -o (ẹ́) teréstrični -a -o (ẹ́) fiz. ~ daljnogled prizemski daljnogled; izobr. ~ pojav zemeljski pojav
-
Tereškôva -e ž, oseb. i. (ȏ) |ruska vesoljka|
-
Terêza -e ž, oseb. i. (é)
-
Terêzija -e ž, oseb. i. (é)
-
terezijánski -a -o (ȃ) ~e reforme
-
Terezín -a [tê] m, zem. i. (ȇ) |češko mesto|: koncentracijsko taborišče v ~u terezínski -a -o (ȇ)
-
teríca -e ž, člov. (í) |ženska, ki tare lan| teríčin -a -o (ı̑)
-
teriêr -ja [ije] m s -em živ. (ȇ) |pes| teriêrka -e [ije] ž (ȇ)
-
terílen -lna -o (ı̑) terílni -a -o (ı̑) ~ stroj
-
terilén -a m, snov. (ẹ̑) |tkanina|
-
terilénski -a -o (ẹ̑) ~a vlakna
-
terílnica -e ž (ı̑) |prostor za trenje lanu; posodica|
-
terílnik -a m (ı̑) treti poper v ~u
-
teríšče -a s (í) 1. |prostor za trenje lanu| 2. neobč. |kraj, prostor, kjer se kaj dogaja|: ~ različnih hotenj; ~ vojaških spopadov
-
teríščen -čna -o (ı̑) teríščni -a -o (ı̑) ~ prostor |prostor za trenje lanu|
-
teríški -a -o (ı̑) ~i običaji
-
teritál -a m, snov. (ȃ) |tkanina|
-
terítev -tve ž, pojm. (ı̑) nardp. |trenje lanu|
-
teritoriálec -lca [ija] m s -em člov. (ȃ) voj. teritoriálka -e [ija] ž, člov. (ȃ) voj. teritoriálčev -a -o [ija] (ȃ) voj.
-
teritoriálen -lna -o [ija] (ȃ) teritoriálni -a -o [ija] (ȃ) ~ obseg občine ozemeljski obseg; ~ sistem preskrbe področni, območni sistem; publ. ~e vode teritorialno morje
-
teritorializírati -am [ija] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; teritorializíranje (ı̑) neobč. |povzročiti stalno naselitev|: koga/kaj Gospodarski razvoj je teritorializiral nomade teritorializírati se -am se [ija] (ı̑) neobč. |za stalno se kje naseliti|
79.816 79.866 79.916 79.966 80.016 80.066 80.116 80.166 80.216 80.266
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani