Slovenski pravopis 2001

b (79.166-79.215)

  1. švígati -am nedov. -ajóč, -áje; švíganje (ı̑) Lastovka ~a okoli stolpa; poud. Ljudje ~ajo po ulici |hitro hodijo|; Puščice ~ajo proti nam; poud. švigati po kom/čem ~ z očmi po ljudeh |na hitro pogledovati|; ~ z bičem po živali |udarjati|
  2. švigàv -áva -o in švígav -a -o; bolj ~ (ȁ á á; í; ı̑) ~ blisk
  3. švigljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; švigljánje; (-àt) (á ȃ) manjš.; poud. Martinček ~a po zidu |se hitro premika|
  4. švígniti -em dov. (í ı̑) Lastovka je švignila iz gnezda; poud. Avtomobil je švignil mimo |hitro zapeljal|; poud. švigniti po kom/čem ~ z bičem po konju |udariti|; ~ s pogledom po ljudeh |na hitro pogledati|
  5. švíndel -dla m (í) neknj. ljud. prevara, goljufija
  6. švíst 1 -a m, pojm. (ı̑) slišati ~ biča
  7. švíst 2 posnem. medm. (ı̑) ~, mu je švignila krogla nad glavo
  8. švístati -am nedov. -ajóč, -áje; švístanje (ı̑) Krogle so švistale mimo; švistati z/s čim ~ z bičem
  9. švistéti -ím nedov. švísti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; švistênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Suho listje ~i; Puščice ~ijo proti nam; švisteti z/s čim ~ z bičem
  10. švístniti -em dov. (í ı̑) Krogla je švistnila mimo; švistniti z/s čim ~ z bičem; brezos. V gozdu je švistnilo
  11. švŕckati -am nedov. -ajóč, -áje; švŕckanje (ȓ) poud. V čevljih ~a voda
  12. švŕcniti -em dov. (ŕ ȓ) poud. ~ mimo |steči, švigniti|
  13. švŕk 1 -a m (ȓ) ~ z bičem
  14. švŕk 2 posnem. medm. (ȓ) ~, ~, ~, je udarjal z bičem; ~, je skočilo nekaj skozi vrata
  15. švŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; švŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) koga/kaj ~ vola; švrkati po kom/čem ~ ~ volu z bičem; poud. ~ sem in tja |tekati, švigati|
  16. švŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) koga/kaj ~ konja z bičem; švrkniti po kom/čem ~ ~ živini; poud. skrivaj ~ iz hiše |steči, švigniti|
  17. ŠZS ŠZS-ja tudi ŠZS -- [šəzəsə̀] m, prva oblika s -em (ə̏; ə̏) Šahovska zveza Slovenije; Športna zveza Slovenije
  18. t 1 t-ja tudi t -- [tə̀ tə̀ja in té têja tudi tə̀ in té] m, prva oblika s -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: napisati ~
  19. t 2 -- [tə] m, simb. (ə̏) tona
  20. t. okrajš. točka; tip; prim. tč.
  21. ..t 1 ž. prip. obr. 1. 'potek' zavést; bít 2. 'stanje' vést, zavést, zavíst 3. 'rezultat dejanja' pást, povést
  22. ..t 2 -a -o prip. obr. deležnika trpnost, stanje načét, štét, ujét, zapét, zavzét; nalít, ubít, zašít; obút, posút, prečút; potŕt, zapŕt, zažŕt; doživét
  23. ..t 3 prip. obr. namenilnika délat, kosít, môlit, spát
  24. T 1 T-ja tudi T -- [tə̀ tə̀ja in té têja tudi tə̀ in té] m, prva oblika s -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|; kovin. profil ~; prim. T- 1
  25. T 2 T-ja [tə̀ tə̀ja in té têja] m s -em simb. (ẹ̑ ȇ) elektr. tesla; gosp. temeljna obrestna mera; šah. trdnjava
  26. T- 1 [tə̀ in té] prvi del podr. zlož. (ə̏; ẹ̑) T-profíl; prim. T 1
  27. T- 2 [té] prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |tera| T-bájt, T-joule; prim. tera..
  28. tá 1 tá tó kaz. vrst. zaim. bližnjega; ed.: m téga/tegà, tému/temù, tá/téga/tegà, tém/tèm, tém/tèm; ž té, têj/tèj/tì, tó, têj/tèj/tì, tó; s enako kot pri m, le tož. tó/téga; dv.: m tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma); im. in tož. tudi tádva; ž in s tí/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tí/té/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma) im. in tož. tudi tídve/tédve; mn.: m tí, téh/tèh, tém/tèm, té, téh/tèh, témi; ž té, drugo kot pri m; s tá, enako tož., drugo kot pri m (ȃ ȃ ọ̑) 1. ~ hrast tukaj 2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena 3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija tá téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče tá té ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečlov. Rimljani so tu ustanovili Emono: ~ je bila sprva predvsem vojaška naselbina tó téga s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) Šušlja se ~ in ono; ~ me zelo preseneča; Celje je obstajalo že v antiki: ~ jasno kaže etimologija njegovega imena
  29. tá 2 in tà medm. (ȃ; ȁ) razpolož. ~, ~, ~, pa smo spet tam; velel. ~, ~, ~, je vabil psa; posnem. ~, ~, ~, je zaropotala strojnica; posnemati napev: ~ ~ ~ ~
  30. ta določni člen, neknj. pog.: ~ grdi del poti je že za nami grdi; Otrok že jé s ~ veliko žlico z véliko; Veliko je prestala, a ~ hudo jo še čaka hudo; Doma je od dvanajstih otrok ostal samo ~ najmlajši najmlajši; Med vojno je bil pri ~ belih pri belogardistih, domobrancih; Dobili so ~ mlado snaho; prijeti za ~ sladke za lase na sencih; Toliko je po ~ malem vredno najmanj
  31. Ta -- [teá] m, simb. (ȃ) kem. tantal
  32. Taaffe -ja [táfe] m s -em oseb. i. (ȃ) |avstrijski politik| Taaffejev -a -o (ȃ)
  33. táca -e ž (á) pasja ~; slabš. |noga, roka|; nestrok. medvedje ali medvedove ~e | strok. rumena griva|; nestrok. medvedove ~e | strok. navadni dežen|
  34. tácast -a -o (á) ~a kljuka; slabš. ~o stopalo |široko|
  35. tacáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; tacánje; (-àt) (á ȃ) Po gozdu ~a medved; slabš. ~ peš tri dni |hoditi|; poud. tacati po čem ~ ~ rožah na vrtu |mendrati rože|
  36. Tácen -cna m, zem. i. (á) v ~u tácenski -a -o [cə] (á) Tácenčan -a in Tácenc -a [cə] m, druga oblika s -em preb. i. (á; á) Tácenčanka -e [cə] ž, preb. i. (á)
  37. Tácit -a m, oseb. i. (ȃ) |rimski zgodovinar|
  38. tackáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; tackánje; (-àt) (á ȃ) manjš.; poud. Fantek ~a ob materi |stopica|
  39. tačàs čas. prisl. (ȁ) pešaj.: Živeli so skromno, a ~ se niso pritoževali takrat; Nekateri so šli na izlet, drugi so se ~ zabavali medtem
  40. tačásen -sna -o (á) neobč. takraten tačásni -a -o (á) ~ ideal ženske lepote
  41. tačàs ko podr. vez. zv. (ȁ) v časovnih odvisnikih ~ ~ je spal, je morala biti tišina medtem ko, takrat ko; ~ ~ je eden kosil, je drugi grabil in nakladal medtem ko
  42. táčica -e ž (á) manjš. mačje ~e
  43. táčka -e ž (á) manjš. mačje ~e; ljubk. |nogica, rokica|; teh. |del šivalnega stroja|
  44. Tadêj -a m s -em oseb. i. (ȇ) Tadêja -e ž, oseb. i. (ȇ) Tadêjev -a -o (ȇ)
  45. Tadijánović -a [ič] m s -em oseb. i. (ȃ) |hrvaški pesnik| Tadijánovićev -a -o (ȃ)
  46. tádva tédve tudi tìdve tédve tudi tídve kaz. vrst. zaim. bližnjega (ȃ ẹ̑/ı̏ ȇ/ı̏); gl. ta
  47. Tadžík -a m, preb. i. (ı̑) |pripadnik iranskega ljudstva| Tadžíkinja -e ž, preb. i. (ı̑) Tadžíki -ov m mn., preb. i. (ı̑) |ljudstvo| tadžíški -a -o (ı̑)
  48. Tadžíkistan -a m, zem. i. (ı̑) |srednjeazijska država|: v ~u tadžíkistanski -a -o (ı̑) Tadžíkistanec -nca m s -em preb. i. (ı̑) Tadžíkistanka -e ž, preb. i. (ı̑) Tadžíkistančev -a -o (ı̑)
  49. Tádž Mahál ~ -a m, stvar. i. (ȃ ȃ) |indijska palača|
  50. táft -a m, snov. (ȃ) obleka iz ~a; pojm. tkati v ~u

   78.916 78.966 79.016 79.066 79.116 79.166 79.216 79.266 79.316 79.366  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA