b (7.901-7.950)

7901. obróbnež -a m z -em člov. (ọ̑) poud. |kdor ni vključen v družbeno dogajanje| obróbnica -e ž, člov. (ọ̑) poud. obróbnežev -a -o (ọ̑) poud. obróbničin -a -o (ọ̑) poud.
7902. obróbnica -e ž (ọ̑) |letev|
7903. obróbnik ¹ -a m, člov. (ọ̑) neobč. |kdor ni vključen v družbeno dogajanje|
7904. obróbnik ² -a m (ọ̑) žarg. |časopisni članek|
7905. obróbno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́/ọ̑; ọ́/ọ̑) ~ omeniti
7906. obróč -a m z -em (ọ̑) ~i na sodu; kolesni, železni ~; plavalni ~; nestrok. ~i pri avtomobilu | strok. platišča|; redk. ~i okrog oči kolobarji; prebiti se iz sovražnega ~a
7907. obróčast -a -o (ọ̑) ~a oblika obróčasti -a -o (ọ̑) fiz. ~ magnet; zvezdosl. ~ sončni mrk kolobarjasti sončni mrk
7908. obróčasto primer. prisl. (ọ̑) Gube tečejo ~ okrog oči
7909. obróček -čka m (ọ̑) manjš. ~i pri škafu; kovinski ~; poud.: ~i dima |kolobarčki|; zlat ~ na roki |prstan|
7910. obróčen ¹ -čna -o (ọ̑) obróčni -a -o (ọ̑) ~ kredit obróčnost -i ž, pojm. (ọ̑)
7911. obróčen ² -čna -o (ọ̑) obróčni -a -o (ọ̑) ~o železo
7912. obróčkan -a -o (ọ̑) Te ptice so ~e obróčkanost -i ž, pojm. (ọ̑)
7913. obróčkar -ja m z -em živ. (ọ̑) |metulj|; telo ~ev |rakov|
7914. obróčkast -a -o; bolj ~ (ọ̑) ~o telo žuželk
7915. obróčkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obróčkanje (ọ̑) kaj ~ golobe |označevati z obročkom|
7916. obrodíti -ím dov. obródil -íla, nam. obrodít/obrodìt, obrodèn -êna in obrojèn -êna; drugo gl. roditi (í/ı̑ í) kaj Drevje ni obrodilo sadu; Krompir je letos dobro obrodil
7917. obrôjstven -a -o (ó; ȏ) |perinatalen| obrôjstveni -a -o (ó) ~a okužba
7918. obròk -óka m (ȍ ọ́) odplačevati ~e; pojesti ~ (hrane); delati na ~e; oddajati rokopis po ~ih; jemati zdravila v ~ih
7919. obrómati -am dov. -an -ana; obrómanje (ọ̑) poud. |obhoditi, prepotovati|: kaj ~ vso deželo
7920. obrónek -nka m (ọ̑) grmovje na ~ih gozdov; neobč.: z ~i ločene njive z ježami; drevje na ~u hriba na pobočju; ~, nastal po rani brazgotina
7921. Obrôv -a m, zem. i. (ó) v ~u obrôvski -a -o (ȏ) Obrôvec -vca m z -em preb. i. (ȏ) Obrôvka -e ž, preb. i. (ȏ) Obrôvčev -a -o (ȏ)
7922. obrózgati -am dov. -an -ana; obrózganje (ọ̑) poud. koga/kaj z/s čim ~ obleko z blatom |umazati|
7923. obrstíti -ím dov. obŕsti -íte; obŕstil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) neobč. |objesti, obžreti (brste)|: kaj Krave so obrstile mladike obrstíti se -ím se (í/ı̑ í) neobč. |narediti brste|
7924. obŕt -i tudi obŕt -í ž, druga oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ; ȓ ı̑) razvoj ~i; kovaška, umetna ~; slabš. obvladati filmsko ~ |dejavnost|
7925. obŕten -tna -o (ȓ) obŕtni -a -o (ȓ) ~ davek
7926. obrtník -a m, člov. (í) združenje ~ov; slabš. biti bolj ~ kot umetnik |slab umetnik| obrtníca -e ž, člov. (í) obrtníčin -a -o (ı̑)
7927. obrtníški -a -o (ı̑) ~a dejavnost; slabš. ~a miselnost |podrejena materialnim koristim|
7928. obrtníško nač. prisl. (ı̑) ~ izdelano orodje
7929. obrtníštvo -a s, pojm. (ı̑) pospeševati ~
7930. obŕtno primer. prisl. (ȓ) ~ se ukvarjati z mizarstvom
7931. obrúnek -nka m (ȗ) neobč. brazgotina
7932. obrús -a m, pojm. (ȗ) ~ valja; števn. ~i kristalov
7933. obrúsek -ska m (ȗ) počistiti ~e z obdelanega predmeta
7934. obrusíti in obrúsiti -im dov.; drugo gl. brusiti 1 (í/ı̑/ú ú) kaj do konca ~ nož; poud. obrusiti koga Delo v kolektivu ga je obrusilo |izoblikovalo|
7935. obrúšen -a -o; bolj ~ (ú) ~ kamen; poud. ~e fraze |obrabljene| obrúšenost -i ž, pojm. (ú)
7936. obŕv -i in obŕv -í ž, druga oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ; ȓ ı̑) mrščiti ~i
7937. obŕven -vna -o (ȓ) obŕvni -a -o (ȓ) ~ lok
7938. obŕzdan -a -o; bolj ~ (ŕ; ȓ) lepo ~ konj; poud. biti ~ v kretnjah |obvladan, zadržan| obŕzdanost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
7939. obŕzdati -am dov. -an -ana; obŕzdanje (ŕ; ȓ) koga/kaj ~ konja; poud. ~ čustva |obvladati, zadržati| obŕzdati se -am se (ŕ; ȓ) poud. |obvladati se, zadržati se|
7940. obsadíti -ím dov. obsádil -íla, nam. obsadít/obsadìt; obsajênje; drugo gl. saditi (í/ı̑ í) kaj z/s čim ~ ograjo z bršljanom
7941. obscén -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) neobč. ~o govorjenje nespodobno, opolzko obscénost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč. nespodobnost, opolzkost; števn., neobč. pripovedovati ~i nespodobnosti, opolzkosti
7942. obscéno nač. prisl. (ẹ̑) neobč. ~ govoriti nespodobno, opolzko
7943. obséči obséžem dov. obséžen -a; obséženje; drugo gl. seči 2 (ẹ́) kaj ~ deblo z rokami
7944. obséčnica -e ž (ẹ̑) |prostata|: operirati ~o
7945. obsédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obsédanje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj Ptice ~ajo vrt; poud. obsedati koga ~a ga jeza |prevzema|
7946. obséden ¹ -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) ~ človek; poud. obseden od koga/česa biti ~ ~ jeze |biti zelo jezen|; poud. obseden z/s kom/čim biti ~ s čistočo |preveč zavzet za čistočo| obsédenost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud. pripovedovati kaj s pravo ~jo |pretirano zavzeto|
7947. obséden ² -dna -o (ẹ̑) obsédni -a -o (ẹ̑) ~o stanje
7948. obsédenec -nca m z -em člov. (ẹ̑) poud. |obseden človek| obsédenka -e ž, člov. (ẹ̑) poud. obsédenčev -a -o (ẹ̑) poud.
7949. obsedéti -sedím dov. obsedênje; drugo gl. sedeti (ẹ́ í) ~ od utrujenosti; šol. žarg. ~ v četrtem razredu |ne končati ga|
7950. obsèg -éga m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ lipe; slovar srednjega ~a; geom. izračunati ~ pravokotnika; publ.: problem v svetovnem ~u v svetovnih razsežnostih; ~ izvoza narašča izvoz; Tovarna dela v skrčenem ~u z zmanjšano zmogljivostjo

   7.651 7.701 7.751 7.801 7.851 7.901 7.951 8.001 8.051 8.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani