Slovenski pravopis 2001

b (78.816-78.865)


  1. štét -a -o (ẹ̑) ~i dnevi; poud. Dnevi so mu ~i |Kmalu bo umrl| štéto -ega s, pojm. (ẹ̑) opozarjati na značilnosti ~ega štétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  2. štéti štêjem nedov. štèj/štêj štêjte, -óč; štèl/štél štéla, štét, štét -a; štétje; (štèt/štét) (ẹ́ ȇ) koga/kaj ~ drevesa na vrtu; ~ pisatelja med slavne ljudi; ~ sebe zraven; šteti koga/kaj za koga/kaj Ne ~e ga več za sina; To dejanje ~emo za upor; šteti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ otroka za srečnega; To ravnanje ~emo za napačno; znati ~; poud. ~e samo dokaz |upošteva se|; neobč.: Hlev ~e k hiši spada; To ne ~e v redno delo sodi; ~ dvajset let biti star štéti se štêjem se (ẹ́ ȇ) za koga/kaj ~ ~ ~ Slovenca štéti si štêjem si (ẹ́ ȇ) poud. kaj v kaj To si ~em v posebno zaslugo |To je moja posebna zasluga|; V čast si ~em, da ste prišli |počaščen sem|
  3. štétje -a s, pojm. (ẹ́) pri ~u se zmotiti; ~ let; leta 10 pred našim ~em ‹l. 10 pr. n. št.›
  4. štev. okrajš. število; števnik
  5. štévčen -čna -o (ẹ̑) štévčni -a -o (ẹ̑) ~ mehanizem
  6. štévec 1 -vca m s -em člov. (ẹ́; ẹ̑) biti ~ v skladišču; ~ denarja štévka -e ž, člov. (ẹ́; ẹ̑) štévčev -a -o (ẹ́; ẹ̑)
  7. štévec 2 -vca m s -em (ẹ́; ẹ̑) ~ teče; odčitati na ~u, s ~a; kilometrski ~; mat. pomnožiti ~ in imenovalec
  8. štéven -vna -o (ẹ́; ẹ̑) štévni -a -o (ẹ́; ẹ̑) jezikosl. ~ samostalnik štévno -ega s, pojm. (ẹ́; ẹ̑) jezikosl. oznaka ~ v slovarju štévnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) jezikosl. kategorija ~i
  9. števílce -a s (í; ı̑) manjš.; poud. |število|
  10. števílčen -čna -o (ı̑) števílčni -a -o (ı̑) ~ podatek števílčnost -i ž, pojm. (ı̑)
  11. števílčiti -im nedov. -en -ena; števílčenje (í ı̑) kaj ~ hiše
  12. števílčnica -e ž (ı̑) ~ stenske ure
  13. števílčno ozirn. prisl. (ı̑) ~ naraščati, upadati; ~ močnejši
  14. števílen -lna -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) narediti ~e poskuse; Ta družina je zelo ~a števílni -ega m, člov. (ı̑) posvetovati se s ~imi števílnost -i ž, pojm. (ı̑)
  15. števílka -e ž (ı̑) 1. napisati ~o; ~ šestnajst; ~ čevljev; klavirski koncert ~ 5 v Es-duru; ključavnica na ~e 2. neknj. pog. nizka, visoka ~ število; knj. pog. garderobna ~ listek, ploščica z zaporedno številko 3. enotna matična ~ občana; klicna ~
  16. števílkar -ja m s -em člov. (ı̑) poud. |človek, ki se ukvarja s številkami, računanjem| števílkarica -e ž, člov. (ı̑) poud. števílkarjev -a -o (ı̑) poud. števílkaričin -a -o (ı̑) poud.
  17. števílkica -e ž (ı̑) manjš.; poud. |številka|
  18. števílo -a s (í) zapisati ~ z besedo ali s števkami; ~ zaposlenih; udeležiti se prireditve v velikem ~u; Učenci, petintrideset po ~u, so pripravili razstavo; poud.: dobiti brez ~a nasvetov |veliko|; biti pri čem za ~o |biti nepomemben; biti zraven za povečanje števila udeleženih|; fiz. magično ~; kem. atomsko ~; jezikosl. slovnično ~; mat.: algebraično ~; naravno ~; občno ~; sestavljeno ~; teh. oktansko ~
  19. število.. prvi del podr. zlož. številoslôvje
  20. številoslôvje -a s, pojm. (ȏ) |numerologija|
  21. števílski -a -o (ı̑) ~ znak
  22. števílsko nač. prisl. (ı̑) izraziti ~
  23. štévka -e ž (ẹ̑) |posamezen znak v številki|
  24. štévnik -a m (ẹ̑) sklanjati ~; glavni, ločilni, množilni, nedoločni, vrstilni ~
  25. štévniški -a -o (ẹ̑) ~e sklanjatve
  26. štífta -e ž (ı̑) star. premoženje nameniti ~i ustanovi
  27. štíftar -ja m s -em člov. (ı̑) zgod. |pripadnik verske ločine| štíftarica -e ž, člov. (ı̑) zgod. štíftarjev -a -o (ı̑) zgod. štíftaričin -a -o (ı̑) zgod.
  28. štíftarski -a -o (ı̑) zgod. ~e skupine
  29. štíftarstvo -a s, pojm. (ı̑) zgod. |verska ločina|
  30. Štíglic -a m s -em oseb. i. (ı̑) |slovenski filmski režiser| Štígličev -a -o (ı̑)
  31. štìh štíha m (ı̏ í) neknj. ljud. vbod (pri šivanju, vezenju); igr. žarg. vzetek
  32. Štíh -a m, oseb. i. (ı̑) |slovenski kritik in esejist|
  33. štíharica -e ž (ı̑) neknj. pog. (lopata) rezača
  34. štíhati -am nedov. -ajóč, -áje; štíhanje (í) neknj. pog. lopatiti: ~ na vrtu
  35. štíja velel. medm. (ı̑) pokr. ~, ~, je kričal volom na desno
  36. štíkan -a -o (í) neknj. pog. vezen: ~ prt
  37. štíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; štíkanje (í) neknj. pog. vésti
  38. štíma -e ž (í) neknj. ljud. glas
  39. štimán -a -o; bolj ~ (á) star. Ne bodi tako ~ domišljav, prevzeten štimánost -i ž, pojm. (á) star. domišljavost, prevzetnost
  40. štímati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; štímanje (í; ı̑) neknj. pog. pripravljati: koga/kaj ~ kosilo; ~ otroka za šolo; Nekaj ne ~a ni v redu, se ne ujema štímati se -am se (í; ı̑) neknj. pog. Rada se ~ se lepo oblači; neknj. pog. Kako se kaj ~ate živite, se imate
  41. štimáti -ám nedov. -àj -ájte, -ájoč, -áje; -àl -ála, -án -ána; štimánje; (-àt) (á ȃ) star. koga/kaj ~ sosedovo hčer imeti rad, ljubiti; Koliko ~aš konja ceniš štimáti se -ám se (á ȃ) star. biti domišljav, prevzeten: Kaj se pa tako ~aš
  42. štímunga -e ž, pojm. (í) neknj. pog.: razpoloženje, ozračje; ustvariti ~o dobro razpoloženje
  43. Štíp -a m, zem. i. (ı̑) |makedonsko mesto|: v ~u štípski -a -o (ı̑) Štípčan -a m, preb. i. (ı̑) Štípčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  44. štipéndija -e ž (ẹ́) dati, odobriti komu ~o; imeti ~o
  45. štipendíjski -a -o in štipéndijski -a -o (ı̑; ẹ́) ~a pogodba
  46. štipendíranec -nca m s -em člov. (ı̑) štipendíranka -e ž, člov. (ı̑) štipendírančev -a -o (ı̑)
  47. štipendírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; štipendíranje (ı̑) koga ~ nadarjene dijake
  48. štipendíst -a m, člov. (ı̑) ~ inštituta štipendístka -e ž, člov. (ı̑)
  49. štipendítor -ja m s -em člov. (ı̑) pogodba med štipendistom in ~em štipendítorka -e ž, člov. (ı̑) štipendítorjev -a -o (ı̑)
  50. štíri 1 -- s (í) ~ plus pet je devet ‹4 + 5 = 9›; ~ množeno s pet je dvajset ‹4 × 5 = 20›; izgubiti z izidom ~ proti nič, s ~ proti nič ‹4 : 0›

   78.566 78.616 78.666 78.716 78.766 78.816 78.866 78.916 78.966 79.016  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA