Slovenski pravopis 2001
b (78.816-78.865)
-
štét -a -o (ẹ̑) ~i dnevi; poud. Dnevi so mu ~i |Kmalu bo umrl| štéto -ega s, pojm. (ẹ̑) opozarjati na značilnosti ~ega štétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
-
štéti štêjem nedov. štèj/štêj štêjte, -óč; štèl/štél štéla, štét, štét -a; štétje; (štèt/štét) (ẹ́ ȇ) koga/kaj ~ drevesa na vrtu; ~ pisatelja med slavne ljudi; ~ sebe zraven; šteti koga/kaj za koga/kaj Ne ~e ga več za sina; To dejanje ~emo za upor; šteti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ otroka za srečnega; To ravnanje ~emo za napačno; znati ~; poud. ~e samo dokaz |upošteva se|; neobč.: Hlev ~e k hiši spada; To ne ~e v redno delo sodi; ~ dvajset let biti star štéti se štêjem se (ẹ́ ȇ) za koga/kaj ~ ~ ~ Slovenca štéti si štêjem si (ẹ́ ȇ) poud. kaj v kaj To si ~em v posebno zaslugo |To je moja posebna zasluga|; V čast si ~em, da ste prišli |počaščen sem|
-
štétje -a s, pojm. (ẹ́) pri ~u se zmotiti; ~ let; leta 10 pred našim ~em ‹l. 10 pr. n. št.›
-
štev. okrajš. število; števnik
-
štévčen -čna -o (ẹ̑) štévčni -a -o (ẹ̑) ~ mehanizem
-
štévec 1 -vca m s -em člov. (ẹ́; ẹ̑) biti ~ v skladišču; ~ denarja štévka -e ž, člov. (ẹ́; ẹ̑) štévčev -a -o (ẹ́; ẹ̑)
-
štévec 2 -vca m s -em (ẹ́; ẹ̑) ~ teče; odčitati na ~u, s ~a; kilometrski ~; mat. pomnožiti ~ in imenovalec
-
štéven -vna -o (ẹ́; ẹ̑) štévni -a -o (ẹ́; ẹ̑) jezikosl. ~ samostalnik štévno -ega s, pojm. (ẹ́; ẹ̑) jezikosl. oznaka ~ v slovarju štévnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) jezikosl. kategorija ~i
-
števílce -a s (í; ı̑) manjš.; poud. |število|
-
števílčen -čna -o (ı̑) števílčni -a -o (ı̑) ~ podatek števílčnost -i ž, pojm. (ı̑)
-
števílčiti -im nedov. -en -ena; števílčenje (í ı̑) kaj ~ hiše
-
števílčnica -e ž (ı̑) ~ stenske ure
-
števílčno ozirn. prisl. (ı̑) ~ naraščati, upadati; ~ močnejši
-
števílen -lna -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) narediti ~e poskuse; Ta družina je zelo ~a števílni -ega m, člov. (ı̑) posvetovati se s ~imi števílnost -i ž, pojm. (ı̑)
-
števílka -e ž (ı̑) 1. napisati ~o; ~ šestnajst; ~ čevljev; klavirski koncert ~ 5 v Es-duru; ključavnica na ~e 2. neknj. pog. nizka, visoka ~ število; knj. pog. garderobna ~ listek, ploščica z zaporedno številko 3. enotna matična ~ občana; klicna ~
-
števílkar -ja m s -em člov. (ı̑) poud. |človek, ki se ukvarja s številkami, računanjem| števílkarica -e ž, člov. (ı̑) poud. števílkarjev -a -o (ı̑) poud. števílkaričin -a -o (ı̑) poud.
-
števílkica -e ž (ı̑) manjš.; poud. |številka|
-
števílo -a s (í) zapisati ~ z besedo ali s števkami; ~ zaposlenih; udeležiti se prireditve v velikem ~u; Učenci, petintrideset po ~u, so pripravili razstavo; poud.: dobiti brez ~a nasvetov |veliko|; biti pri čem za ~o |biti nepomemben; biti zraven za povečanje števila udeleženih|; fiz. magično ~; kem. atomsko ~; jezikosl. slovnično ~; mat.: algebraično ~; naravno ~; občno ~; sestavljeno ~; teh. oktansko ~
-
število.. prvi del podr. zlož. številoslôvje
-
številoslôvje -a s, pojm. (ȏ) |numerologija|
-
števílski -a -o (ı̑) ~ znak
-
števílsko nač. prisl. (ı̑) izraziti ~
-
štévka -e ž (ẹ̑) |posamezen znak v številki|
-
štévnik -a m (ẹ̑) sklanjati ~; glavni, ločilni, množilni, nedoločni, vrstilni ~
-
štévniški -a -o (ẹ̑) ~e sklanjatve
-
štífta -e ž (ı̑) star. premoženje nameniti ~i ustanovi
-
štíftar -ja m s -em člov. (ı̑) zgod. |pripadnik verske ločine| štíftarica -e ž, člov. (ı̑) zgod. štíftarjev -a -o (ı̑) zgod. štíftaričin -a -o (ı̑) zgod.
-
štíftarski -a -o (ı̑) zgod. ~e skupine
-
štíftarstvo -a s, pojm. (ı̑) zgod. |verska ločina|
-
Štíglic -a m s -em oseb. i. (ı̑) |slovenski filmski režiser| Štígličev -a -o (ı̑)
-
štìh štíha m (ı̏ í) neknj. ljud. vbod (pri šivanju, vezenju); igr. žarg. vzetek
-
Štíh -a m, oseb. i. (ı̑) |slovenski kritik in esejist|
-
štíharica -e ž (ı̑) neknj. pog. (lopata) rezača
-
štíhati -am nedov. -ajóč, -áje; štíhanje (í) neknj. pog. lopatiti: ~ na vrtu
-
štíja velel. medm. (ı̑) pokr. ~, ~, je kričal volom na desno
-
štíkan -a -o (í) neknj. pog. vezen: ~ prt
-
štíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; štíkanje (í) neknj. pog. vésti
-
štíma -e ž (í) neknj. ljud. glas
-
štimán -a -o; bolj ~ (á) star. Ne bodi tako ~ domišljav, prevzeten štimánost -i ž, pojm. (á) star. domišljavost, prevzetnost
-
štímati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; štímanje (í; ı̑) neknj. pog. pripravljati: koga/kaj ~ kosilo; ~ otroka za šolo; Nekaj ne ~a ni v redu, se ne ujema štímati se -am se (í; ı̑) neknj. pog. Rada se ~ se lepo oblači; neknj. pog. Kako se kaj ~ate živite, se imate
-
štimáti -ám nedov. -àj -ájte, -ájoč, -áje; -àl -ála, -án -ána; štimánje; (-àt) (á ȃ) star. koga/kaj ~ sosedovo hčer imeti rad, ljubiti; Koliko ~aš konja ceniš štimáti se -ám se (á ȃ) star. biti domišljav, prevzeten: Kaj se pa tako ~aš
-
štímunga -e ž, pojm. (í) neknj. pog.: razpoloženje, ozračje; ustvariti ~o dobro razpoloženje
-
Štíp -a m, zem. i. (ı̑) |makedonsko mesto|: v ~u štípski -a -o (ı̑) Štípčan -a m, preb. i. (ı̑) Štípčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
-
štipéndija -e ž (ẹ́) dati, odobriti komu ~o; imeti ~o
-
štipendíjski -a -o in štipéndijski -a -o (ı̑; ẹ́) ~a pogodba
-
štipendíranec -nca m s -em člov. (ı̑) štipendíranka -e ž, člov. (ı̑) štipendírančev -a -o (ı̑)
-
štipendírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; štipendíranje (ı̑) koga ~ nadarjene dijake
-
štipendíst -a m, člov. (ı̑) ~ inštituta štipendístka -e ž, člov. (ı̑)
-
štipendítor -ja m s -em člov. (ı̑) pogodba med štipendistom in ~em štipendítorka -e ž, člov. (ı̑) štipendítorjev -a -o (ı̑)
-
štíri 1 -- s (í) ~ plus pet je devet ‹4 + 5 = 9›; ~ množeno s pet je dvajset ‹4 × 5 = 20›; izgubiti z izidom ~ proti nič, s ~ proti nič ‹4 : 0›
78.566 78.616 78.666 78.716 78.766 78.816 78.866 78.916 78.966 79.016
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani