Slovenski pravopis 2001

b (78.266-78.315)


  1. škíliti -im nedov. -èč -éča; škíljenje (í ı̑) ~ na eno oko, na obe očesi; poud. ~ k vratom |skrivoma gledati|; poud. škiliti na koga/kaj Že dolgo ~ijo ~ naš gozd |si ga želijo prilastiti|; poud. škiliti za kom/čim Začel je ~ ~ dekleti |zanimati se za dekleta|
  2. škís -a m živ. (ı̑) |karta pri taroku|; člov., slabš. |neprijeten, zoprn človek|
  3. šklémfa -e ž (ẹ̑) neknj. pog.: stara ura; staro vozilo
  4. šklémfast -a -o; bolj ~ (ẹ̑) neknj. pog. šklepetajoč, razmajan: ~o kolo
  5. šklèmp posnem. medm. (ȅ) ~, in past se je zaprla
  6. šklémpniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) Past je šklempnila
  7. šklepèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ okenskih šip
  8. šklepetáti -ám tudi šklepetáti -éčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; šklepetánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) Okna ~ajo ob vsakem stresljaju; Zobje jim ~ajo od mraza
  9. šklepetàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~a okna
  10. šklòc posnem. medm. (ȍ) ~, ~, so delali fotografski aparati
  11. šklócati -am tudi šklôcati -am nedov. -ajóč, -áje; šklócanje tudi šklôcanje (ọ̑; ȏ) poud. Fotografski aparati so šklocali |dajali kratke, odsekane glasove|
  12. šklócniti -em tudi šklôcniti -em dov. (ọ́ ọ̑; ó ȏ) poud. Zaklep pri puški je šklocnil |dal kratek, odsekan glas|
  13. šklôpniti -em dov. šklôpnjenje (ó ȏ) poud. Zapah ~e |da kratek, odsekan glas|
  14. šklopòt -ôta m, pojm. (ȍ ó) ~ kopit
  15. šklopotáti -ám tudi šklopotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; šklopotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) poud.: Kaplje ~ajo po strehi; Pisalni stroji ~ajo
  16. šklopôtniti -em dov. (ó ȏ) poud. Zapah je glasno šklopotnil |dal kratek, odsekan glas|
  17. ŠKM ŠKM-ja tudi ŠKM -- [šəkəmə̀] m, prva oblika s -em (ə̏; ə̏) Študijska knjižnica Maribor
  18. Škôcjan -ána m, zem. i. (ó ȃ) |pri Novem mestu|: v ~u škocjánski -a -o (ȃ) Škocjánec -nca in Škocjánčan -a m, prva oblika s -em preb. i. (ȃ; ȃ) Škocjánka -e ž, preb. i. (ȃ) Škocjánčev -a -o (ȃ)
  19. Škocjánske jáme -ih jám ž mn., zem. i. (ȃ á ȃ ȃ) |slovenske kraške jame|: v ~ih ~ah
  20. škóda 1 -e ž, pojm. (ọ́) oceniti, poravnati ~o; gospodarska, politična ~; poudarjati obliko na ~o vsebine v škodo; zmotiti se v svojo ~o; biti na ~i biti oškodovan; ~e je za več milijonov tolarjev
  21. škóda 2 -e ž (ọ́) |avtomobil|
  22. škóda 3 povdk. (ọ́) koga/česa za kaj ~ bi ga bilo za tako delo; Te obleke je ~ ~ doma; ~ besed ni vredno govoriti; Takega človeka je zelo ~; ~ je spati ob tako lepem vremenu
  23. Škóda -e in Škóda -a m, oseb. i. (ọ́; ọ́) |češki inženir| Škódov -a -o (ọ́), Škódin -a -o (ọ́)
  24. škóden -dna -o (ọ̑) škódni -a -o (ọ̑) ~a odgovornost
  25. škóditi -im dvovid., nedov. -èč -éča; škódenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) komu/čemu Jed mu je škodila; ~ nasprotniku; brezos., poud. Ne bi ti škodilo, če bi malo shujšal |koristilo bi ti|
  26. škodljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ plin |nevaren, strupen|; ~a razvada; ~a žival; škodljiv komu/čemu Ta snov je ~a človeku, zdravju; škodljiv za koga/kaj ~ ~ človeka, zdravje škodljívost -i ž, pojm. (í)
  27. škodljívec -vca m s -em živ. (ı̑) zatirati vrtne ~e; člov., poud. politični ~i |škodljivi ljudje| škodljívka -e ž (ı̑) škodljívčev -a -o (ı̑)
  28. škodljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ delovati, vplivati na razvoj
  29. škodljívski -a -o (ı̑) ~o delovanje
  30. škodljívstvo -a s, pojm. (ı̑) politično ~
  31. škodováti -újem tudi škódovati -ujem dvovid. -új -újte tudi -uj -ujte, nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála tudi -al -ala, -àt tudi -at, -án -ána tudi -an -ana; škodovánje tudi škódovanje; (-àt tudi -at) (á ȗ; ọ́; ọ̑) komu/čemu Mraz ~uje rožam; brezos., poud. Ne bi ti škodovalo, če bi malo shujšal |koristilo bi ti|
  32. škodožêlje -a s, pojm. (ȇ) škodoželjnost
  33. škodožêljen -jna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (é; é ȇ é; é) ~ sosed; biti zelo ~ škodožêljnost -i ž, pojm. (é) obrekovati koga iz ~i
  34. škodožêljnež -a m s -em člov. (ȇ) poud. |škodoželjen človek|: spletka ~ev škodožêljnica -e ž, člov. (ȇ) poud. škodožêljnežev -a -o (ȇ) poud. škodožêljničin -a -o (ȇ) poud.
  35. škodožêljno nač. prisl. (é) ~ se smejati
  36. škòf škôfa tudi škòf škófa m, člov., im. mn. škôfi tudi škófi in škôfje tudi škófje (ȍ ó; ȍ ọ́) ~ birma škôfinja -e tudi škófinja -e ž, člov. (ó; ọ́) evangeličanska ~
  37. Škòf Škôfa tudi Škòf Škófa m, oseb. i., psp (ȍ ó; ȍ ọ́) Škôfovka -e tudi Škófovka -e ž, oseb. i. (ó; ọ́) ljud.
  38. škofíja -e ž (ı̑) mariborska ~; ustanoviti ~o; kuhar. kurja ~
  39. Škofíje -ij ž mn., zem. i. (ı̑) škofíjski -a -o (ı̑) Škofljàn -ána in Škoflján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Škofljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  40. škofíjski -a -o (ı̑) ~ sedež
  41. škofíjstvo -a s (ı̑) |(škofijski) ordinariat|
  42. Škófja Lóka -e -e ž, zem. i. (ọ́ ọ́) v ~i ~i škofjelóški -a -o, neurad. lóški -a -o (ọ̑; ọ̑) Škofjelóčan -a, neurad. Ločàn -ána in Ločán -a m, preb. i. (ọ́; ȁ á; ȃ) Škofjelóčanka -e ž, preb. i. (ọ́)
  43. Škófja vás -e -í ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ọ́ ȃ  ọ́ ı̑) v ~i ~i škofjeváški -a -o, neurad. škofljánski -a -o (ȃ; ȃ) Škofjevaščàn -ána in Škofjevaščán -a, neurad. Škofljàn -ána in Škoflján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȁ á; ȃ) Škofjevaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  44. Škofjelóški pasijón -ega -a m, stvar. i. (ọ̑ ọ̑) |slovenski slovstveni spomenik|
  45. Škófljica -e ž, zem. i. (ọ́) na tudi v ~i škófljiški -a -o tudi škófeljski -a -o [fə] (ọ́; ọ́) Škófljičan -a tudi Škófeljčan -a [fə] m, preb. i. (ọ́; ọ́) Škófljičanka -e ž, preb. i. (ọ́)
  46. škofováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; škofovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti škof|
  47. škofôvski -a -o (ó) ~a palica škofôvskost -i ž, pojm. (ó)
  48. škóljčen -čna -o (ọ̑) škóljčni -a -o (ọ̑) ~ biser
  49. škóljčevje -a s (ọ̑) um. |okrasek|
  50. školjčíšče -a s (í) |gojišče|

   78.016 78.066 78.116 78.166 78.216 78.266 78.316 78.366 78.416 78.466  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA