Slovenski pravopis 2001

b (78.166-78.215)

širokosŕčen -čna -o; -ejši -a -e (ȓ; ȓ) ~ človek; poud.: ~ učitelj |popustljiv|; ~o pojmovanje morale |široko, premalo natančno| širokosŕčnost -i ž, pojm. (ȓ)
širokosŕčno nač. prisl. -ej(š)e (ȓ) ~ pomagati
širokotíren -rna -o (ı̑) širokotírni -a -o (ı̑) ~a železnica
širokotrúpen -pna -o (ȗ) širokotrúpni -a -o (ȗ) ~o letalo
širokoúst -a -o (ȗ ú ú; ȗ) poud. ~ obraz |s širokimi, velikimi usti|
širokoústen ¹ -tna -o (ú; ú ȗ ú) poud. ~ človek |s širokimi, velikimi usti|
širokoústen ² -tna -o; bolj ~ (ú; ú ȗ ú) poud. |hvalisav, bahav|: preveč ~ fant širokoústnost -i ž, pojm. (ú) poud. |hvalisavost, bahavost|
širokoústiti -im nedov. širokoústenje (ú ȗ) poud. |hvalisavo, bahavo govoriti|: o čem ~ ~ svojih uspehih širokoústiti se -im se (ú ȗ) poud. |hvaliti se, bahati se|: z/s čim ~ ~ s svojimi uspehi
širokoústnež -a m s -em člov. (ȗ) poud. |hvalisav, bahav človek| širokoústnica -e ž, člov. (ȗ) poud. širokoústnežev -a -o (ȗ) poud. širokoústničin -a -o (ȗ) poud.
širokoústno nač. prisl. (ú) poud. ~ kaj obljubljati |hvalisavo, bahavo|
širokovêjen -jna -o (ȇ) ~ oreh
širokovésten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) poud. ~ človek |premalo natančen, strog glede morale| širokovéstnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) poud.
šírom ¹ mer. prisl. (ı̑) neobč. (na) široko: ~ odprte oči; raztresti ~ okrog
^● šírom ² nepravi predl. z rod. (ı̑) biti slaven ~ države (na) široko po državi
šíroma nač. prisl. (ı̑) neobč. (na) široko: ~ odpreti okno; ~ po svetu
šírting -a m, snov. (ı̑) |bombažna tkanina|
šíška -e ž (ı̑) hrastove ~e
Šíška -e ž, zem. i. (ı̑) |del Ljubljane|: v ~i šíšenski -a -o [šə] (ı̑) Šíškar -ja tudi Šíšenc -a [šə] m, prva oblika s -em preb. i. (ı̑; ı̑) Šíškarica -e ž, preb. i. (ı̑) Šíškarjev -a -o (ı̑) Šíškaričin -a -o (ı̑)
šíškarica -e ž (ı̑) |žuželka|
šíškast -a -o (ı̑; í) ~ plod
šíti šíjem nedov. šíj -te, -óč; šìl šíla, šít, šít -a; šítje; (šít/šìt) (í ı̑) star. šivati
šív -a m (í; ı̑) razparati po ~u; pobrati ~e po operaciji
Šíva -e in Šíva -a m, oseb. i. (ı̑; ı̑) |hinduistični bog| Šívov -a -o (ı̑), ^●Šívin -a -o (ı̑)
šiválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) šiválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) šiválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
šiválen -lna -o (ȃ) šiválni -a -o (ȃ) ~ stroj
šiválnica -e ž (ȃ) delati v ~i
šiválnik -a m (ȃ) redk. šivalni stroj
šívan -a -o (í) šívani -a -o (í) ~a obutev šívanost -i ž, pojm. (í)
šívanje -a in šivánje -a s, pojm. (í; ȃ) ~ obleke; števn. sklanjati se nad ~; košarica za ~
šivánka -e ž (ȃ) zabosti ~o
šivánkar -ja m s -em člov. (ȃ) slabš. |krojač| šivánkarica -e ž, člov. (ȃ) slabš. |šivilja| šivánkarjev -a -o (ȃ) slabš. šivánkaričin -a -o (ȃ) slabš.
šivánkarstvo -a s, pojm. (ȃ) slabš. |krojaštvo, šiviljstvo|
šivánkast -a -o (ȃ) ~a oblika; poud. imeti ~e noge |zelo tanke|
šivánkin -a -o (ȃ) ~o uho
šívast -a -o (í; ı̑) ~a črta
šívati -am nedov. -aj -ajte in -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -ála, -an -ana; šívanje in šivánje (í; ȃ) koga/kaj ~ bluzo; zdrav. ~ ponesrečenca; hoditi šivat na dom
Šívče -ega s, zem. i. (í) na ~em šívški -a -o (ı̑) Šívčan -a m, preb. i. (ı̑) Šívčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
šíven -vna -o (ı̑) šívni -a -o (ı̑) ~ rob
Šívic -a m s -em oseb. i. (ı̑) |slovenski skladatelj| Šívičev -a -o (ı̑)
šivílja -e ž, člov. (í) izučiti se za ~o
šivíljski -a -o (ı̑) ~ tečaj
šivíljstvo -a s, pojm. (ı̑) preživljati se s ~om
šjór -a m, člov. (ọ̑) pokr. primor. gospod šjóra -e ž, člov. (ọ̑) pokr. primor. gospa
ŠK ŠK-ja tudi ŠK -- [šəkə̀] m, prva oblika s -em (ə̏; ə̏) šahovski klub; športni klub
škàf škáfa m (ȁ á) ~ vode; ~ za pomije; pokr. deset ~ov pšenice |mernikov|; prakt.sp. Konj je izpil dva ~a dva škafa vode
škáfar -ja m s -em člov. (ȃ) kupiti posodo pri ~u škáfarjev -a -o (ȃ)
škáfarski -a -o (ȃ) ~a obrt
škáfarstvo -a s, pojm. (ȃ) izučiti se ~a
škáfček -čka m (ȃ) manjš. ~ vode
škáfec -fca m s -em (ȃ) manjš.

77.916 77.966 78.016 78.066 78.116 78.166 78.216 78.266 78.316 78.366

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA