Slovenski pravopis 2001
b (77.516-77.565)
-
svínčnica -e ž (ı̑) |priprava za določanje navpične lege|
-
svínčnik -a m (í) ošiliti ~; mehki, trdi ~; snov., um. |risarski material|; pojm., um. risba v ~u
-
svínčnikov -a -o (ı̑) ~a konica
-
svinè -éta s (ȅ ẹ́) poud. |prašič|; člov., nizk. |malovreden človek|
-
svínec -nca m s -em snov. (í) ulivanje ~a; poud. dobiti ~ v trebuh |biti ustreljen v trebuh|
-
svíng -a m, pojm. (ı̑) igrati ~
-
svíngovski -a -o (ı̑) ~ orkester
-
svinína -e ž, snov. (í); gl. svinjina
-
svínja -e ž (í) ~ je povrgla; člov., nizk. |umazan človek; malovreden človek|
-
Svínja -e ž, zem. i. (í) |hribovje na avstrijskem Koroškem|: na ~i svínjski -a -o (í)
-
svinjáček -čka m (á) manjš. zapreti prašiča v ~
-
svínjak -a m (ı̑) |rastlina|
-
svinják -a m (á) zapreti prašiče v ~; poud. Ta soba je pravi ~ |je zelo umazana, zanemarjena|
-
svinjár -ja m s -em člov. (á) opravila ~a; slabš. |nespodobno, opolzko govoreč človek; malovreden človek| svinjaríca -e ž, člov. (í) svinjárjev -a -o (á) svinjaríčin -a -o (ı̑)
-
svinjaríja -e ž, snov. (ı̑) slabš. počistiti ~o s stopnic |umazanijo|; števn., slabš. počenjati ~e |grda, neprimerna dejanja|
-
svinjáriti -im nedov. svinjárjenje (á ȃ) slabš. Moški ~ijo |nespodobno, opolzko govorijo|; slabš. svinjariti z/s kom/čim |grdo, neprimerno ravnati|; star. trgovati s svinjami
-
svinjárna -e ž (ȃ)
-
svinjárski -a -o (á) ~o delo; slabš. ~o govorjenje |nespodobno, opolzko|
-
svinjáti -ám nedov. -àj -ájte; -àl -ála, -àt, -án -ána; svinjánje; (-àt) (á ȃ) slabš. koga/kaj Ne svinjaj tal |maži|; ~ predstojnika |jemati mu ugled, sramotiti ga|; slabš. svinjati z/s kom/čim ~ z ljudmi |grdo, neprimerno ravnati|; slabš. Nekateri radi ~ajo |nespodobno, opolzko govorijo|
-
svinjerêja -e ž, pojm. (ȇ) prašičereja
-
svínjica -e ž (í) manjš.; ljubk. |svinja|
-
svinjína -e ž, snov. (í) |meso; usnje|
-
svínjka -e ž (ı̑) nardp. ~o biti |otroška igra|
-
svínjkati -am in svínjkati se -am se nedov. -ajóč (se), -áje (se); svínjkanje (ı̑; ı̑) nardp. |igrati svinjko|
-
svínjski -a -o (í) ~ hlev; poud. imeti ~ dan |naporen, težek|; slabš. imeti ~e roke |umazane|; poud. imeti ~o srečo |zelo veliko, nepričakovano|; slabš. ~e šale |nespodobne, opolzke|; poud. ~a vročina |zelo huda|; ~o vreme |slabo, neugodno|; poud. svinjski do koga biti ~ ~ kolegov |hudoben, zloben|
-
svínjsko mer. prisl. (í) poud. |zelo, močno|: ~ se napiti; ~ težek; ~ vroče
-
svírati ga -am ga nedov. -ajóč ga, -áje ga; svíranje (ı̑) knj. pog., poud. Ne sviraj ga |Ne počenjaj neumnosti|
-
svirél -i ž (ẹ̑) neobč. piščal
-
svíseln -a -o [sə] (ı̑) svíselni -a -o [sə] (ı̑) ~a tla
-
svísli -i ž mn. (ı̑) spraviti seno na ~
-
svíst -a m (ı̑) ~ biča
-
svistéti -ím nedov. svísti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; svistênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Suho listje ~i pod nogami; Kose ~ijo
-
svístniti -em dov. svístnjenje (í ı̑) Puščica ~e; svistniti z/s čim ~ s sabljo po zraku
-
svíšč 1 -a m s -em pojm. (ı̑) ~ kose
-
svíšč 2 -a m s -em (ı̑) |rastlina|
-
svíšč 3 -a m s -em snov. (ı̑) naplavljeni ~; hoditi po ~u
-
sviščáti -ím nedov. svíšči -íte, -èč -éča; svíščal -ála; sviščánje; (svíščat) (á í) Izstrelki ~ijo čez mesto; Suha trava ~i
-
svít -a m, pojm. (ı̑) jutranji ~; ob ~u se raziti; s ~om odpotovati; neobč. brati ob ~u sveče ob svetlobi, ob siju
-
svítati se -a se nedov. -ajóč se; svítanje (í) Na vzhodu se ~a; poud. svitati se komu Nekaj se mi ~a |dozdeva, zdi|; os. Skozi okno se ~a dan |se kaže|
-
svítek -tka m (í; ı̑) dati ~ na glavo; ~ žice; povezati v ~; arhit. |torus|
-
svíter -tra m (í) obleči ~
-
svítkast -a -o (í; ı̑) ~a polžja hišica
-
svízec -zca m s -em živ. (ı̑) |glodavec| svížčev -a -o (ı̑)
-
svòd svóda m (ȍ ọ́) neobč. obok; neobč. nebesni ~ nebo
-
svódast -a -o (ọ́) neobč. obokast: ~ prostor
-
svóden -dna -o (ọ̑) neobč. obočen svódni -a -o (ọ̑) ~ lok
-
svój svôja -e povr. svoj. zaim. (ọ́ ó ó) zamenjuje os. svoj. zaim., če bi se ti nanašali na osebek istega stavka 1. ~e otroke imamo (imate, imajo) najraje 2. obdelovati ~ vinograd; Jaz imam ~e skrbi, ti ~e, sploh vsak ~e 3. Tudi tile čakajo na ~ vlak že več kot pol ure 4. Vse zahteva ~ čas |določen|; Bil je najboljši pesnik ~ dobe |dobe, v kateri je živel|; Dajte to na ~e mesto |pravo, ustrezno|; imeti ~ način govorjenja |individualen|; knj. pog. Sod drži ~ih 12 hektolitrov kakih; Za ~o osebo to lahko obljubim zase; biti sam ~ gospodar |ne ob kom drugem| svôje -ega s, pojm. (ó) izmisliti si kaj ~ega; delati po ~e; knj. pog., poud.: dobiti ~ |biti zavrnjen, kaznovan|; odsedeti ~ |biti v zaporu|; dati kaj iz ~ega |plačati namesto drugega|; iti na ~ |osamosvojiti se|; delati ob ~em |ob svoji hrani| svôji -ih m mn., člov. (ó) priti med ~e |med svojce, sorodnike|; ~ k ~im |Vsak naj podpira tiste, h katerim se prišteva|
-
svoját -i ž, skup. (ȃ) slabš. |ničvredni, malovredni ljudje|
-
svójčàs čas. prisl. (ọ́ȁ) včasih, nekdaj: ~ so delali skupaj; govoriti drugače kot ~
-
svoje.. prvi del podr. zlož. svoječásen, svojeglàv, svojevóljen, svojevŕsten
77.266 77.316 77.366 77.416 77.466 77.516 77.566 77.616 77.666 77.716
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani