Slovenski pravopis 2001

b (77.516-77.565)


  1. svínčnica -e ž (ı̑) |priprava za določanje navpične lege|
  2. svínčnik -a m (í) ošiliti ~; mehki, trdi ~; snov., um. |risarski material|; pojm., um. risba v ~u
  3. svínčnikov -a -o (ı̑) ~a konica
  4. svinè -éta s (ȅ ẹ́) poud. |prašič|; člov., nizk. |malovreden človek|
  5. svínec -nca m s -em snov. (í) ulivanje ~a; poud. dobiti ~ v trebuh |biti ustreljen v trebuh|
  6. svíng -a m, pojm. (ı̑) igrati ~
  7. svíngovski -a -o (ı̑) ~ orkester
  8. svinína -e ž, snov. (í); gl. svinjina
  9. svínja -e ž (í) ~ je povrgla; člov., nizk. |umazan človek; malovreden človek|
  10. Svínja -e ž, zem. i. (í) |hribovje na avstrijskem Koroškem|: na ~i svínjski -a -o (í)
  11. svinjáček -čka m (á) manjš. zapreti prašiča v ~
  12. svínjak -a m (ı̑) |rastlina|
  13. svinják -a m (á) zapreti prašiče v ~; poud. Ta soba je pravi ~ |je zelo umazana, zanemarjena|
  14. svinjár -ja m s -em člov. (á) opravila ~a; slabš. |nespodobno, opolzko govoreč človek; malovreden človek| svinjaríca -e ž, člov. (í) svinjárjev -a -o (á) svinjaríčin -a -o (ı̑)
  15. svinjaríja -e ž, snov. (ı̑) slabš. počistiti ~o s stopnic |umazanijo|; števn., slabš. počenjati ~e |grda, neprimerna dejanja|
  16. svinjáriti -im nedov. svinjárjenje (á ȃ) slabš. Moški ~ijo |nespodobno, opolzko govorijo|; slabš. svinjariti z/s kom/čim |grdo, neprimerno ravnati|; star. trgovati s svinjami
  17. svinjárna -e ž (ȃ)
  18. svinjárski -a -o (á) ~o delo; slabš. ~o govorjenje |nespodobno, opolzko|
  19. svinjáti -ám nedov. -àj -ájte; -àl -ála, -àt, -án -ána; svinjánje; (-àt) (á ȃ) slabš. koga/kaj Ne svinjaj tal |maži|; ~ predstojnika |jemati mu ugled, sramotiti ga|; slabš. svinjati z/s kom/čim ~ z ljudmi |grdo, neprimerno ravnati|; slabš. Nekateri radi ~ajo |nespodobno, opolzko govorijo|
  20. svinjerêja -e ž, pojm. (ȇ) prašičereja
  21. svínjica -e ž (í) manjš.; ljubk. |svinja|
  22. svinjína -e ž, snov. (í) |meso; usnje|
  23. svínjka -e ž (ı̑) nardp. ~o biti |otroška igra|
  24. svínjkati -am in svínjkati se -am se nedov. -ajóč (se), -áje (se); svínjkanje (ı̑; ı̑) nardp. |igrati svinjko|
  25. svínjski -a -o (í) ~ hlev; poud. imeti ~ dan |naporen, težek|; slabš. imeti ~e roke |umazane|; poud. imeti ~o srečo |zelo veliko, nepričakovano|; slabš. ~e šale |nespodobne, opolzke|; poud. ~a vročina |zelo huda|; ~o vreme |slabo, neugodno|; poud. svinjski do koga biti ~ ~ kolegov |hudoben, zloben|
  26. svínjsko mer. prisl. (í) poud. |zelo, močno|: ~ se napiti; ~ težek; ~ vroče
  27. svírati ga -am ga nedov. -ajóč ga, -áje ga; svíranje (ı̑) knj. pog., poud. Ne sviraj ga |Ne počenjaj neumnosti|
  28. svirél -i ž (ẹ̑) neobč. piščal
  29. svíseln -a -o [sə] (ı̑) svíselni -a -o [sə] (ı̑) ~a tla
  30. svísli -i ž mn. (ı̑) spraviti seno na ~
  31. svíst -a m (ı̑) ~ biča
  32. svistéti -ím nedov. svísti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; svistênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Suho listje ~i pod nogami; Kose ~ijo
  33. svístniti -em dov. svístnjenje (í ı̑) Puščica ~e; svistniti z/s čim ~ s sabljo po zraku
  34. svíšč 1 -a m s -em pojm. (ı̑) ~ kose
  35. svíšč 2 -a m s -em (ı̑) |rastlina|
  36. svíšč 3 -a m s -em snov. (ı̑) naplavljeni ~; hoditi po ~u
  37. sviščáti -ím nedov. svíšči -íte, -èč -éča; svíščal -ála; sviščánje; (svíščat) (á í) Izstrelki ~ijo čez mesto; Suha trava ~i
  38. svít -a m, pojm. (ı̑) jutranji ~; ob ~u se raziti; s ~om odpotovati; neobč. brati ob ~u sveče ob svetlobi, ob siju
  39. svítati se -a se nedov. -ajóč se; svítanje (í) Na vzhodu se ~a; poud. svitati se komu Nekaj se mi ~a |dozdeva, zdi|; os. Skozi okno se ~a dan |se kaže|
  40. svítek -tka m (í; ı̑) dati ~ na glavo; ~ žice; povezati v ~; arhit. |torus|
  41. svíter -tra m (í) obleči ~
  42. svítkast -a -o (í; ı̑) ~a polžja hišica
  43. svízec -zca m s -em živ. (ı̑) |glodavec| svížčev -a -o (ı̑)
  44. svòd svóda m (ȍ ọ́) neobč. obok; neobč. nebesni ~ nebo
  45. svódast -a -o (ọ́) neobč. obokast: ~ prostor
  46. svóden -dna -o (ọ̑) neobč. obočen svódni -a -o (ọ̑) ~ lok
  47. svój svôja -e povr. svoj. zaim. (ọ́ ó ó) zamenjuje os. svoj. zaim., če bi se ti nanašali na osebek istega stavka 1. ~e otroke imamo (imate, imajo) najraje 2. obdelovati ~ vinograd; Jaz imam ~e skrbi, ti ~e, sploh vsak ~e 3. Tudi tile čakajo na ~ vlak že več kot pol ure 4. Vse zahteva ~ čas |določen|; Bil je najboljši pesnik ~ dobe |dobe, v kateri je živel|; Dajte to na ~e mesto |pravo, ustrezno|; imeti ~ način govorjenja |individualen|; knj. pog. Sod drži ~ih 12 hektolitrov kakih; Za ~o osebo to lahko obljubim zase; biti sam ~ gospodar |ne ob kom drugem| svôje -ega s, pojm. (ó) izmisliti si kaj ~ega; delati po ~e; knj. pog., poud.: dobiti ~ |biti zavrnjen, kaznovan|; odsedeti ~ |biti v zaporu|; dati kaj iz ~ega |plačati namesto drugega|; iti na ~ |osamosvojiti se|; delati ob ~em |ob svoji hrani| svôji -ih m mn., člov. (ó) priti med ~e |med svojce, sorodnike|; ~ k ~im |Vsak naj podpira tiste, h katerim se prišteva|
  48. svoját -i ž, skup. (ȃ) slabš. |ničvredni, malovredni ljudje|
  49. svójčàs čas. prisl. (ọ́ȁ) včasih, nekdaj: ~ so delali skupaj; govoriti drugače kot ~
  50. svoje.. prvi del podr. zlož. svoječásen, svojeglàv, svojevóljen, svojevŕsten

   77.266 77.316 77.366 77.416 77.466 77.516 77.566 77.616 77.666 77.716  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA