Slovenski pravopis 2001

b (7.701-7.750)


  1. obogatíti -ím dov. obogátil -íla, nam. obogatít/obogatìt; obogatênje; drugo gl. bogatiti (í/ı̑ í) koga/kaj Kupčije so ga obogatile; obogatiti kaj z/s čim ~ hrano z dodatki obogatíti se -ím se (í/ı̑ í) ~ ~ na nedovoljen način
  2. oboíst -a m, člov. (ı̑) nastop ~a oboístka -e ž, člov. (ı̑)
  3. obój -a -e cel. zaim. (ọ̑) 1. vrst. mladina ~ega spola; ~i otroci, naši in sosedovi 2. količ. raztrgati ~e hlače; ~i čevlji ga tiščijo oba para obóje -ega s, pojm. (ọ̑) Razdeli na dvoje, a ~ega mu ne daj
  4. obòj -ôja m z -em (ȍ ó) ~ v rudniku; neobč. nasloniti se na ~ na podboj
  5. obóje -ih in obóje -- cel. količ. zaim. (ọ̑) zlikati ~ hlač
  6. oboje.. prvi del podr. zlož. obojespôlen, obojestránski
  7. obójen 1 -jna -o (ọ́; ọ̑) obójni -a -o (ọ́; ọ̑) ~e deske
  8. obójen 2 -jna -o množil. štev. (ọ̑) obójni -a -o (ọ̑) 1. vrst. Na poroko so prišli ~i sorodniki; razveseliti se ~ega zaupanja 2. količ. ~e grablje, za gnoj in za seno oboje grabelj
  9. obojespôlen -lna -o (ȏ) biol. Ta zarodek je ~ dvospolen obojespôlni -a -o (ȏ) ~a mladina obojespôlnost -i ž, pojm. (ȏ) biol. ~ v naravi dvospolnost
  10. obojestránski -a -o (á) ~a obveznost obojestránskost -i ž, pojm. (á)
  11. obojestránsko nač. prisl. (á) ~ koristni pogovori
  12. obójka -e ž (ọ̑) |kratka cev za spajanje|
  13. obòk -óka tudi obók -a m (ȍ ọ́; ọ̑) ~ hodnika; baročni ~; poud. nebesni ~ |nebo|
  14. obókan -a -o (ọ̑) ~ strop obókanost -i ž, pojm. (ọ̑)
  15. obókast -a -o (ọ́; ọ̑) ~ rov
  16. obókati -am dov. -an -ana; obókanje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ klet
  17. obôknica -e in obóknica -e ž (ȏ; ọ̑) neobč.: odpreti ~e naoknice; spuščene ~e rolete
  18. óbol -a m (ọ̑) |starogrški novec|; poud. |denarni prispevek|
  19. obôlel -éla -o tudi obolèl -éla -o in obolél -a -o [-u̯] (ó ẹ́ ẹ́; ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ človek; ~o srce oboléli -ega m, člov. (ẹ́) Umrlo je več ~ih obolélost -i ž, pojm. (ẹ́)
  20. obolênje -a s, pojm. (é) ~ dihal; števn. starostna ~a; poklicno ~ poklicna bolezen
  21. oboléti -ím dov. obolênje; drugo gl. boleti (ẹ́ í) na čem ~ ~ ledvicah; oboleti za čim ~ ~ rakom
  22. obolévati -am nedov. -ajóč, -áje; obolévanje (ẹ́) na čem ~ ~ pljučih; obolevati za čim ~ ~ jetiko; pogosto ~
  23. oboléven -vna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) zelo ~ otrok obolévnost -i ž, pojm. (ẹ́)
  24. óbolos -a in óbolus -a m (ọ̑; ọ̑); gl. obol
  25. obòr -ôra m (ȍ ó) pokr. ~ za krave |ograda|; lov. ~ za jelene obora
  26. obóra -e ž (ọ̑) lov. ~ za divjačino |ograjen prostor v gozdu|
  27. oboráti -ôrjem in oboráti -órjem dov., nam. oboràt; oboránje; drugo gl. orati (á ó; á ọ́) kaj ~ drevo
  28. oborína -e ž, snov. (í) kem. bela ~; neobč. ~ pri kuhanju masla usedlina, gošča
  29. oboríti -ím dov. obôri -íte; obóril -íla, -ít/-ìt, oborjèn -êna; oborjênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) kem. kaj iz česa s segrevanjem ~ karbonate iz vode
  30. oborožèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ ropar; hoditi ~; oborožen z/s čim biti ~ s puško oborožêni -a -o (é) ~ spopad; ~e sile oborožênost -i ž, pojm. (é)
  31. oborožênec -nca m z -em člov. (é) V vas so se pripeljali ~i oborožênka -e ž, člov. (é) oborožênčev -a -o (é)
  32. oboroževálen -lna -o (ȃ) zaustaviti ~o tekmovanje oboroževálni -a -o (ȃ) ~a industrija oboroževálnost -i ž, pojm. (ȃ)
  33. oboroževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; oboroževánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj z/s čim ~ borce z avtomatskimi puškami; ~ četo oboroževáti se -újem se (á ȗ) z/s čim ~ ~ z mitraljezi; ~ ~ z znanjem |pridobivati znanje|
  34. oborožítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ vojakov; skup., publ. izgubiti v napadu vso ~ orožje, bojno opremo
  35. oborožíti -ím dov. oborôži -íte; oboróžil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) koga/kaj z/s čim ~ vojake s težkim orožjem oborožíti se -ím se (í/ı̑ í) z/s čim ~ ~ z mitraljezom; ~ ~ s fotografskim aparatom |opremiti se|
  36. oborožítven -a -o (ı̑) oborožítveni -a -o (ı̑) ~a industrija
  37. obôsti obôdem dov.; drugo gl. bosti (ó) koga/kaj Ježeve bodice so ga obodle obôsti se obôdem se (ó) z/s čim ~ ~ s trnjem
  38. obotavljáje se nač. prisl. (ȃ) ~ ~ odgovoriti
  39. obotavljajóče se nač. prisl. (ọ́) ~ ~ reči
  40. obotavljálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) obotavljavec obotavljálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) obotavljavka obotavljálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  41. obotávljati se -am se nedov. -aj se -ajte se tudi -ájte se, -ajóč se, -áje se; -al se -ala se tudi -ála se; obotávljanje (á) z/s čim ~ ~ z odgovorom; ~ ~ iti k zdravniku
  42. obotavljávec -vca m z -em člov. (ȃ) poud. |obotavljiv človek| obotavljávka -e ž, člov. (ȃ) poud. obotavljávčev -a -o (ȃ) poud.
  43. obotavljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ človek; ~o trkanje obotavljívost -i ž, pojm. (í)
  44. obotavljívec -vca m z -em člov. (ı̑) poud. |obotavljiv človek| obotavljívka -e ž, člov. (ı̑) poud. obotavljívčev -a -o (ı̑) poud.
  45. obotavljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ odgovoriti
  46. oboževálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) poud.: ~ gledališča |ljubitelj|; ~i njene lepote |občudovalci| oboževálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) poud. oboževálčev -a -o [u̯č] (ȃ) poud.
  47. oboževánec -nca m z -em člov. (á) poud. |občudovan človek| oboževánka -e ž, člov. (á) poud. oboževánčev -a -o (á) poud.
  48. oboževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; oboževánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ svoje dekle; ~ glasbo
  49. obplézati -am dov. -an -ana; obplézanje (ẹ̑) kaj ~ ledenik
  50. obplúti -plôvem in obplúti -plújem dov., nam. obplùt/obplút, obplút -a; obplútje; drugo gl. pluti (ú ó; ú) kaj ~ otok

   7.451 7.501 7.551 7.601 7.651 7.701 7.751 7.801 7.851 7.901  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA