Slovenski pravopis 2001

b (76.366-76.415)


  1. stópan -a -o (ọ́; ọ̑) ~a ajda
  2. stópar -ja m s -em člov. (ọ̑) knj. pog. avtostopar stóparka -e ž, člov. (ọ̑) knj. pog. avtostoparka stóparjev -a -o (ọ̑) knj. pog.
  3. Stópar -ja m s -em oseb. i., psp (ọ̑) Stóparica -e ž, oseb. i. (ọ̑) ljud. Stóparjev -a -o (ọ̑) Stóparičin -a -o (ọ̑)
  4. stóparica -e ž (ọ̑); gl. štoparica
  5. stópati 1 -am nedov. -ajóč, -áje; stópanje (ọ̑; ọ́) previdno ~; ~ k partizanom, v partizane; nepremišljeno ~ v zakon se poročati; publ.: Ti problemi ~ajo v ospredje postajajo pomembni, pereči; ~ v gladovne stavke začenjati gladovne stavke
  6. stópati 2 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; stópanje (ọ́; ọ̑) kaj ~ proso
  7. stópati 3 -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; stópanje (ọ̑) koga/kaj ~ avtomobile; ~ po Evropi
  8. stópati 4 -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; stópanje (ọ̑) |meriti čas s štoparico|; gl. štopati 1
  9. stópen -pna -o (ọ̑) stópni -a -o (ọ̑) ~a plošča; alp. ~a zanka
  10. stôpenjski -a -o [pə] (ó; ȏ) ~ razvoj
  11. Stóperce -erc ž mn., zem. i. (ọ̑) v ~ah stóperški -a -o (ọ̑) Stóperčan -a m, preb. i. (ọ̑) Stóperčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  12. stópica -e ž (ọ́; ọ̑) verz iz petih stopic
  13. stopícati -am nedov. -ajóč, -áje; stopícanje (í; ı̑) Otrok ~a ob materi
  14. stopicljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; stopicljánje; (-àt) (á ȃ) manjš.; poud. |stopicati|
  15. stopícniti -em dov. (í ı̑) nekajkrat ~ in pasti
  16. Stópiče -ič ž mn., zem. i. (ọ̑) v ~ah stópiški -a -o (ọ̑) Stópičan -a m, preb. i. (ọ̑) Stópičanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  17. stópičen -čna -o (ọ́; ọ̑) stópični -a -o (ọ́; ọ̑) slovstv. ~a shema verzov
  18. stopínja -e ž (í) hoditi po ~ah v snegu; Zunaj je minus dvajset stopinj ‹—20⁰›, prakt.sp. dvajset stopinj pod ničlo; temperatura pet stopinj Celzija ‹5 ⁰C›
  19. stopínjica -e ž (í) manjš. otroške ~e v snegu; poud. Niti ~e ni hotel več narediti |stopinje|
  20. stopínjski -a -o (ı̑) ~a lestvica
  21. stopítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ sladkorja
  22. stopíti 1 -ím dov. stópil -íla, nam. stopít/stopìt; stopljênje; drugo gl. topiti 1 (í/ı̑ í) kaj ~ maslo; ~ sol v vodi stopíti se -ím se (í/ı̑ í) Sladkor se je stopil; poud. ~ ~ od sreče |biti zelo srečen|; neobč. stopiti se z/s kom Priseljenci so se stopili z domačini |prevzeli njihove lastnosti, se pomešali z njimi|
  23. stopíti 2 in stópiti -im dov. stópi -te in -íte; stópil -íla, stópit; (stópit) (í/ı̑/ọ́ ọ̑) ~ na stopnico in se ustaviti; poud.: ~ na trdna tla |postati bolj stvaren|; ~ po zdravnika |oditi|; ~ pred javnost, v javnost |začeti delovati v javnosti|; publ.: ~ pred matičarja poročiti se; Osebne težave so stopile v ozadje postale manj pomembne; ~ v pokoj upokojiti se; ~ v veljavo začeti veljati; stopiti komu/čemu na kaj ~ kači na glavo; ~ plesalki na nogo; poud. ~ nepridipravu na prste |onemogočiti ga|
  24. stoplíti -ím dov. stóplil -íla, nam. stoplít/stoplìt; drugo gl. topliti (í/ı̑ í) neobč. kaj ~ mleko segreti stoplíti se -ím se (í/ı̑ í) ~ ~ na soncu; brezos. Zunaj se je stoplilo
  25. stopljèn -êna -o (ȅ é é) ~ sladkor; ~o maslo stopljênost -i ž, pojm. (é)
  26. stopníca -e ž (í) stopati s ~e na ~o; pasti po ~ah; neobč. doseči najvišjo ~o razvoja stopnjo
  27. stopníčast -a -o (í) ~ breg
  28. stopníčasto primer. prisl. (í) dvorana s ~ se dvigajočimi sedeži; ~ ostriči
  29. stopníčen -čna -o (ı̑) stopníčni -a -o (ı̑) ~ rob
  30. stopníčiti -im nedov. -en -ena; stopníčenje (í ı̑) kaj ~ zemljišče
  31. stopníčka -e ž (í) manjš.
  32. stopníšče -a s (í) srečati se na ~u; prižgati luč v ~u; polžasto ~
  33. stopníščen -čna -o (ı̑) stopníščni -a -o (ı̑) ~ ovinek
  34. stopníški -a -o (ı̑) ~a ograja
  35. stôpnja -e ž (ó) za dve ~i hujši potres od lanskega; prehod na višjo razvojno ~o; publ.: biti na ~i nastajanja nastajati; Pojav je v zadnji ~i posledica splošnih zakonitosti nazadnje
  36. stôpnjema nač. prisl. (ó/ȏ) neobč. Gredice se ~ dvigajo; Zarja se ~ preliva v mehkejše barve postopno
  37. stopnjeválen -lna -o (ȃ) stopnjeválni -a -o (ȃ) jezikosl. ~ pridevniki
  38. stopnjeván -a -o; bolj ~ (á) ~a negotovost stopnjevánost -i ž, pojm. (á)
  39. stopnjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; stopnjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ izvoz povečevati; ~ negotovost med ljudmi; jezikosl. ~ pridevnik stopnjeváti se -újem se (á ȗ) Prepir se je stopnjeval se je zaostroval, je naraščal
  40. stopnjevít -a -o (ı̑) neobč.: ~ razvoj postopen; ~ vinograd terasast, stopničast stopnjevítost -i ž, pojm. (ı̑) neobč.
  41. stopnjujóče nač. prisl. (ọ́) ~ rasti
  42. stopnjujóč se -a se -e se (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~e ~ naraščanje stroškov
  43. stóprocênten -tna -o in stóprocénten -tna -o (ọ̑é; ọ̑ȇ; ọ̑ẹ́; ọ̑ẹ̑) poud. ~ uspeh |popoln, vsestranski| stóprocêntni -a -o in stóprocéntni -a -o (ọ̑é; ọ̑ȇ; ọ̑ẹ́; ọ̑ẹ̑) ~ delež stoodstotni delež
  44. stóprocêntno in stóprocéntno mer. prisl. (ọ̑é/ȇ; ọ̑ẹ́/ẹ̑) ~ vrniti dolg stoodstotno; sleng.: ~ se strinjati s kom |popolnoma|; ~ se vrnemo |zanesljivo, prav gotovo|
  45. stópŕvi -a -o vrstil. štev. (ọ̑ȓ) ~a ponovitev predstave ‹101.›
  46. stópŕvič zapored. prisl. (ọ̑ȓ) ~ priti v banko; poud. ~ pripovedovati isto zgodbo |ponovno, po številnih ponovitvah|
  47. stórija -e ž (ọ́) neknj. ljud.: ljubezenske ~e |zgodbe, povesti|; pogrevati staro ~o |(neprijeten) dogodek|
  48. storílec -lca [u̯c] m s -em člov. (ı̑) izslediti ~a storílka -e [u̯k] ž, člov. (ı̑) storílčev -a -o [u̯č] (ı̑)
  49. storílen -lna -o (ı̑) povprečno ~ delavec storílni -a -o (ı̑) ~a zmožnost storílnost -i ž, pojm. (ı̑)
  50. storílnosten -tna -o (ı̑) storílnostni -a -o (ı̑) ~a krivulja

   76.116 76.166 76.216 76.266 76.316 76.366 76.416 76.466 76.516 76.566  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA