Slovenski pravopis 2001
b (76.266-76.315)
-
stojé nač. prisl. (ẹ́/ẹ̑) ~ delati, jesti
-
stojèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) stojéči -a -e (ẹ́) ~ kapnik; ~ poklic; obrt. ~ ovratnik
-
stójen -jna -o; bolj ~ (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́) neobč. ~ podstavek stabilen stójni -a -o (ọ́) ~a točka; fiz. ~o valovanje stoječe valovanje stójnost -i ž, pojm. (ọ́)
-
stojíšče -a s (í) ~ avtobusov; ~ za taksije; ~ za žrebeta; vstopnice za ~
-
stojíščen -čna -o (ı̑) stojíščni -a -o (ı̑) ~a točka
-
stójka -e ž (ọ̑) podpreti strop s ~ami
-
stójnica -e ž (ọ̑) kupiti, prodajati na ~i
-
stójničen -čna -o (ọ̑) stójnični -a -o (ọ̑) ~ prodajalec
-
stojnína -e ž, pojm. (í) plačati ~o
-
stójniški -a -o (ọ̑) ~ prostor
-
stójno nač. prisl. (ọ́) fiz. ~ vzvalovani zrak
-
Stôjno sêlo -ega -a s, zem. i. (ó é) v ~em ~u stojnosélski -a -o (ẹ́) Stojnoseljàn -ána in Stojnoselján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Stojnoseljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
-
stók -a m, pojm. (ọ̑) redk. stokanje; števn. poslušati ~e
-
stòk stóka m, pojm. (ȍ ọ́) ~ potokov; neobč. srečati se na ~u poti na stekališču
-
stokajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) poud. govoriti s ~im glasom |s tožečim, tarnajočim|
-
stokajóče nač. prisl. (ọ́) ~ govoriti
-
stókati -am, star. stókati stóčem nedov. -aj -ajte, star. -i -ite; -ajóč, -áje; stókanje (ọ́ ọ̑; ọ́ ọ́; ọ́ ọ̑) Ranjenec ~a; slabš. stokati kaj Govornik nekaj ~a |nerazločno, zatikajoče se govori|; poud. stokati o čem ~ ~ svoji nesreči |tožiti, tarnati|
-
stókav -a -o; bolj ~ (ọ́) ~ bolnik
-
stókavec -vca m s -em člov. (ọ́) poud. |kdor stoka| stókavka -e ž, člov. (ọ́) poud. stókavčev -a -o (ọ́) poud.
-
stókilográmski -a -o (ọ̑ȃ) ~o tele
-
stókilométrski -a -o (ọ̑ẹ́) ~ pas morja
-
stókílski -a -o (ọ̑ı̑) knj. pog. stokilogramski
-
stóklasa -e ž (ọ́) |trava|
-
stókovec -vca m s -em živ. (ọ́) žival.
-
stókrat količ. kratn. prisl. (ọ̑) ~ pet je petsto; ~ daljši; poud.: To sem ti že ~ rekel |velikokrat|; sto in ~ kaj ponoviti |dostikrat|
-
stókraten -tna -o (ọ̑) ~a povečava; poud. ~o povračilo |večkratno|
-
stókrónski -a -o (ọ̑ọ̑) ~ bankovec
-
stòl stôla [-u̯] m, mest. ed. tudi stólu (ȍ ó) sedeti na ~u; vrtljivi, zložljivi ~
-
stol. okrajš. stoletje
-
Stòl Stôla [-u̯] m, zem. i. (ȍ ó) |gora v Karavankah|: na ~u
-
stolár -ja m s -em člov. (á) |izdelovalec stolov| stolárjev -a -o (á)
-
stolárna -e ž (ȃ) zaposliti se v ~i
-
stôlček -čka [u̯č] m (ó; ȏ) manjš. sedeti na ~u; poud. potegovati se za ~ |za dobro službo, dober položaj|
-
stôlčen -a -o [u̯č]; bolj ~ (ȏ) ~i orehi; poud. priti domov ves ~ |pretepen| stôlčenost -i [u̯č] ž, pojm. (ȏ)
-
stôlči stôlčem [u̯č] dov.; drugo gl. tolči (ó) kaj ~ kamenje; ~ orehe; poud. Toča je stolkla pridelek |uničila|; poud. stolči koga |pretepsti|
-
stôlčkar -ja [u̯č] m s -em člov. (ȏ) poud. |človek, ki si prizadeva ohraniti dober položaj| stôlčkarka -e [u̯č] ž, člov. (ȏ) poud. stôlčkarjev -a -o [u̯č] (ȏ) poud.
-
stólen -lna -o (ọ̑) stólni -a -o (ọ̑) ~ župnik; star. ~o mesto glavno mesto
-
stóléten -tna -o (ọ̑ẹ̑) ~ starček stólétni -a -o (ọ̑ẹ̑) ~ koledar
-
stoléten -tna -o (ẹ̑) poud.: ~e izkušnje |zelo stare|; ~o upiranje |večletno, dolgoletno|
-
stolétje -a s (ẹ̑) nemirno ~; ~ iznajdb; od 16. do 18. ~a
-
stólétnica -e ž (ọ̑ẹ̑) praznovati ~o ustanovitve
-
stólétnik -a m, člov. (ọ̑ẹ̑) čil in zdrav ~ stólétnica -e ž, člov. (ọ̑ẹ̑) stolétničin -a -o (ẹ̑)
-
stólica -e ž (ọ̑) prevzeti, zasesti ~o na univerzi; ~ za slovenski knjižni jezik; papeška, škofovska ~; Sveta ~ Sveti sedež; pojm., zdrav. imeti redno ~o iztrebljanje
-
stolíca -e ž (í) les. |priprava|: položiti klado na ~o
-
stólíst -a -o (ọ̑ı̑ ọ̑í ọ̑í; ọ̑ı̑) stólísti -a -o (ọ̑í; ọ̑ı̑) vrtn. ~a roža (roža) stolistnica
-
stólísten -tna -o (ọ̑ı̑) stólístni -a -o (ọ̑ı̑) vrtn. ~a roža roža stolistnica
-
stólístnica -e ž (ọ̑ı̑) vrtn. roža ~
-
stólnica -e ž (ọ̑) |cerkev|
-
stólničen -čna -o (ọ̑) stólnični -a -o (ọ̑) ~ zvonik
-
stólnik -a m, člov. (ọ̑) zgod. |uslužbenec na vladarskem dvoru|; snov., pokr. kor. pšenični kruh
76.016 76.066 76.116 76.166 76.216 76.266 76.316 76.366 76.416 76.466
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani