Slovenski pravopis 2001

b (76.216-76.265)

  1. stískati 2 -am dov. -an -ana (í) kaj ~ knjigo
  2. stiskàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) slabš. ~ človek |varčen, skop| stiskávost -i ž, pojm. (á) slabš. |varčnost, skopost|
  3. stiskávt -a m, člov. (ȃ) slabš. |varčen, skop človek|
  4. stiskljáj -a m s -em (ȃ) |rahel stisk|
  5. stisljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) Zrak je zelo ~ stisljívost -i ž, pojm. (í)
  6. stísniti -em dov. stísnjen -a, star. stisnívši; stísnjenje (í ı̑) koga/kaj Hloda sta ga stisnila; ~ kovček z jermenom; ~ otroka k sebi; ~ roko v slovo; zmleti in ~ sadje; poud. Bolezen ga je stisnila |zbolel je|; stisniti koga/kaj za kaj ~ napadalca za vrat; stisniti kaj iz koga/česa ~ sok iz limone iztisniti; poud. ~ nekaj denarja iz staršev |s prigovarjanjem, silo dobiti|; stisniti kaj v kaj ~ papir v kepo; poud. stisniti komu kaj ~ revežu nekaj denarja |nevsiljivo, neopazno dati|; poud., brezos. Ob pogledu na ranjenca ga je stisnilo |je bil ganjen, prizadet| stísniti jo -em jo (í ı̑) knj. pog., poud.: ~ ~ iz strahu |zbežati|; ~ ~ z zabave |oditi| stísniti se -em se (í ı̑) Stisnite se, da bo prostor za vse; ~ ~ k materi
  7. stísnjen -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ pas; poud.: ~a ramena |ozka|; postati ~ |varčen, skop| stísnjeni -a -o (ı̑) ~ beton; tisk. ~ stavek stísnjenost -i ž, pojm. (ı̑)
  8. stísnjenec 1 -nca m s -em člov. (ı̑) slabš. |varčen, skop človek| stísnjenka -e ž, člov. (ı̑) slabš. stísnjenčev -a -o (ı̑) slabš.
  9. stísnjenec 2 -nca m s -em (ı̑) |briket|: ~ iz premogovega prahu; žagovina v ~ih
  10. stíšan -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ glas stíšanost -i ž, pojm. (ı̑)
  11. stíšati -am dov. -an -ana; stíšanje (ı̑) koga/kaj ~ glas; ~ razposajene otroke stíšati se -am se (ı̑) Govor se je stišal; poud. Vihar se je stišal |se je polegel|; brezos. V razredu se je stišalo
  12. stíšček -čka m (ı̑) zmanjšati pretok v cevi s ~om
  13. stiševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; stiševánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ glas stiševáti se -újem se (á ȗ) Pogovor se je stiševal
  14. Stíški rokopís -ega -a m, stvar. i. (ı̑ ı̑) |slovenski slovstveni spomenik|
  15. stíva -e ž, snov. (í; ı̑) |rudnina|
  16. stkáti stkèm dov., 3. os. mn. stkêjo tudi stkó; stkánje; drugo gl. tkati (á ȅ) kaj ~ blago stkáti se stkèm se (á ȅ) poud. Med njimi se je stkalo prijateljstvo |je nastalo|
  17. stláčen -a -o (ȃ) ~ klobuk; Grozdje še ni ~o stláčenost -i ž, pojm. (ȃ)
  18. stláčiti -im in stlačíti in stláčiti -im dov. stláčenje; drugo gl. tlačiti (á ȃ; í/ı̑/á ȃ) kaj ~ glino z nogami; ~ obleko v nahrbtnik; poud. stlačiti koga ~ roparja v zapor |zapreti|; ~ vse obiskovalce v eno sobo |spraviti| stláčiti se -im se in stlačíti se in stláčiti se -im se (á ȃ; í/ı̑/á ȃ) poud. Vsi so se stlačili v dvorano |se spravili, prišli|
  19. stléti stlím dov.; drugo gl. tleti (ẹ́ í) Štor je stlel v peči
  20. stó 1 -- s (ọ̑) ~ plus ~ je dvesto ‹100 + 100 = 200›; Tisoč deljeno s ~ je deset ‹1000 : 100 = 10›; Stanuje na številki ~ ‹100›
  21. stó 2 stôtih glav. štev. (ọ̑ ó) Zbralo se je več kot ~ ljudi; teči na ~ metrov; preseliti ~ tisoč prebivalcev; poud.: Pihalo je kot ~ hudičev |zelo|; spremeniti kaj za ~ osemdeset stopinj |zelo, popolnoma|; Slabe volje je, ima ~ težav |mnogo|; Pred dopustom ima ~ in ~ opravkov |zelo veliko|; ~ let je že nisem videl |zelo dolgo| stó stôtih m, ž, s mn., člov. (ọ̑ ó) Kar ~im so vrnili delovne knjižice
  22. STO STO-ja tudi STO -- [sətəó] m, prva oblika s -em (ọ̑; ọ̑) Svobodno tržaško ozemlje
  23. stó.. 1 prvi del podr. zlož. (ọ̑) stólétnik
  24. stó.. 2 podstava izpeljanke (ọ̑) stókrat
  25. sto.. prvi del podr. zlož. stoênka, stoléten, stolétje, stonóga
  26. ..sto del sklopa dvésto, trísto
  27. stóa -e ž, rod. mn. stój (ọ̑) |odprta dvorana v stari Grčiji|; pojm., neobč. stoicizem
  28. Stóckhausen -sna [štokhau̯zən] m, oseb. i. (ọ̑) |nemški skladatelj|
  29. Stóckholm -a [stok] m, zem. i. (ọ̑) |glavno mesto Švedske|: v ~u stóckholmski -a -o (ọ̑) Stóckholmčan -a m, preb. i. (ọ̑) Stóckholmčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  30. stočíti stóčim dov. stóčenje; drugo gl. točiti (í/ı̑ ọ́) kaj ~ ostanke vina v en sodček; stočiti kaj iz česa ~ med iz satja iztočiti
  31. stódínarski -a -o (ọ̑ı̑) ~ bankovec
  32. stóenaindvájseti -a -o vrstil. štev. (ọ̑ȃ) na ~i strani knjige ‹121.›
  33. stóenájsti -a -o vrstil. štev. (ọ̑á) ~i obiskovalec razstave ‹111.›
  34. stoênka -e ž (é; ȇ) knj. pog. |avtomobil znamke Zastava|
  35. stóg -a m (ọ̑) zložiti snopje v ~
  36. stóglásen -sna -o (ọ̑á; ọ̑ȃ) poud. ~o petje ptičev |mnogoglasno|
  37. stóglàv -áva -o in stógláv -a -o (ọ̑ȁ ọ̑á ọ̑á; ọ̑ȃ) poud. ~a množica |številna, velika| stóglávi -a -o (ọ̑á; ọ̑ȃ) ~ zmaj
  38. stogôvje -a s, skup. (ȏ) imeti slamo v ~u
  39. stohástičen -čna -o (á) stohástični -a -o (á) mat. ~ proces
  40. stoicízem -zma m, pojm. (í) |filozofska smer|; neobč. mirnost, ravnodušnost
  41. stóičen -čna -o (ọ́) neobč. ~ človek miren, ravnodušen stóični -a -o (ọ́) ~ nazor; ~a filozofija stóičnost -i ž, pojm. (ọ́)
  42. stóično nač. prisl. (ọ́) neobč. mirno, ravnodušno: ~ prenašati bolečino; ~ miren
  43. stóik -a m, člov. (ọ́) |privrženec stoicizma|; neobč. miren, ravnodušen človek
  44. stóiški -a -o (ọ́) ~ nazor
  45. stój -te okrnj. glag. (ọ̑) |ustavi se, počakaj|: ~, kam tako hitiš; voj. Četa, ~
  46. stója -e ž, pojm. (ọ́) preiti iz ~e v sedenje; števn. delati ~e
  47. stojálce -a s (á; ȃ) manjš.
  48. stojálo -a s (á) trinožno ~; ~ za dežnike
  49. Stójan -a m, oseb. i. (ọ̑)
  50. stójčkati -am nedov. -ajóč; stójčkanje (ọ̑) manjš.; otr. |stati|

   75.966 76.016 76.066 76.116 76.166 76.216 76.266 76.316 76.366 76.416  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA