Slovenski pravopis 2001

b (76.116-76.165)


  1. Stêrne -na [stern] m, oseb. i. (ȇ) |angleški pisatelj|
  2. steroíd -a m, snov. (ı̑) |hormon|
  3. steról -a m, snov. (ọ̑) kem.
  4. sterorizírati -am dov. -an -ana; sterorizíranje (ı̑) koga/kaj ~ prebivalstvo ustrahovati
  5. stesáti stéšem dov. stesánje; drugo gl. tesati (á ẹ́) kaj ~ ostrešje
  6. stesníti -ím dov. stésnil -íla, nam. stesnít/stesnìt; stesnjênje; drugo gl. tesniti (í/ı̑ í) kaj Podloga čevlje ~i; Temno pohištvo ~i prostor; brezos., neobč. stesniti koga Stesnilo jo je pri duši |začutila je nedoločen strah| stesníti se -ím se (í/ı̑ í) Dolina se na tem mestu ~i
  7. stesnjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; stesnjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj Podloga ~uje oblačila stesnjeváti se -újem se (á ȗ) Dolina se proti severu ~uje
  8. steto.. prvi del podr. zlož. |prsi| stetoskóp
  9. stetoskóp -a tudi stetoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) ( zdravniška slušalka)
  10. stévard -a m, člov. (ẹ̑) ~ na ladji stevardésa -e ž, člov. (ẹ̑)
  11. stezà in stèza -e [tə] ž, rod. mn. stèz tudi stezá (ȁ ȅ; ə̀) izhoditi ~o čez travnik; kolesarska ~
  12. stèzen -zna -o [tə] (ə̏) stèzni -a -o [tə] (ə̏) ~ ovinek
  13. stezíca -e [tə] ž (í) manjš.
  14. stéznik -a m (ẹ̑) nositi ~
  15. stezo.. [tə] prvi del podr. zlož. stezoslédec
  16. stezoslédec -dca [tə] m s -em člov. (ẹ̑) izkušen ~ stezoslédka -e [tə] ž, člov. (ẹ̑) stezoslédčev -a -o [tə] (ẹ̑)
  17. stezoslédski -a -o [tə] (ẹ̑) ~e zmožnosti
  18. stéžka in stêžka nač. prisl. (ẹ̑; ȇ) ~ se privaditi; poud. ~ priznati kaj |nerad|; ~ pasti na tla
  19. stgerm. okrajš. starogermanski
  20. stgr. okrajš. starogrški
  21. stíčen -čna -o (ı̑) Ploskvi sta ~i stíčni -a -o (ı̑) ~ rob; jezikosl. ~ vezaj stíčnost -i ž, pojm. (ı̑)
  22. stičíšče -a s (í) ~ ploskev; ~a med filozofijo in sociologijo
  23. Stíčna -e ž, zem. i. (í) v ~i stíški -a -o (í) Stíčan -a m, preb. i. (í) Stíčanka -e ž, preb. i. (í)
  24. stíčnica -e ž (ı̑) ~e med celicami; ~e v njunem delu
  25. stígma -e ž (ı̑) zdrav. dobiti, imeti ~e; zgod. vžgati ~o na čelo
  26. stigmatizácija -e ž, pojm. (á) zdrav.
  27. stigmatizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; stigmatizíranje (ı̑) zaznamovati: koga ~ sužnja z vžigom znamenja na čelo; neobč. S tako oceno so mladostnika stigmatizirali pred družbo
  28. stíh -a m (ı̑) verz; neobč. brati ~e pesem, pesmi
  29. stíha nač. prisl. (ı̑) neobč. tiho, potiho: ~ govoriti; ~ se veseliti
  30. stihíja -e ž, pojm. (ı̑) prepustiti dogajanje ~i; poud. ognjena ~ |uničevalen požar|
  31. stihíjski -a -o (ı̑) ~ razvoj mest stihíjskost -i ž, pojm. (ı̑)
  32. stihíjsko nač. prisl. (ı̑) ~ delati
  33. stiho.. prvi del podr. zlož. stihoslôvje, stihotvórec, stihotvóren
  34. stihoslôvje -a s, pojm. (ȏ) neobč. verzologija
  35. stihotvórec -rca m s -em člov. (ọ̑) neobč. verzifikator stihotvórka -e ž, člov. (ọ̑) neobč. verzifikatorica stihotvórčev -a -o (ọ̑) neobč.
  36. stihotvóren -rna -o (ọ́; ọ̑) neobč. stihotvórni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ ritem
  37. stík -a m, pojm. (ı̑) 1. Prišlo je do ~a med žicama; ~ deske z utorom; električni ~; kratki ~ 2. navezati ~e s sosednjo državo; ~i s sorodniki; biti z otrokom v nenehnem ~u, v stalnih ~ih 3. slovstv.: ~ glasov; polni ~; samoglasniški ~; števn. zvariti ~e kovinskih delov; ~i med lobanjskimi kostmi
  38. stikáč -a m s -em člov. (á) slabš. |stikajoč človek| stikáčka -e ž, člov. (ȃ) slabš. stikáčev -a -o (á) slabš.
  39. stikálec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) |elektrotehniški delavec| stikálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  40. stikálen -lna -o (ȃ) stikálni -a -o (ȃ) ~ gumb
  41. stikalíšče -a s (í) ~ ploskev
  42. stikálnik -a m (ȃ) |naprava|
  43. stikálo -a s (á) obrniti, zasukati ~; pritisniti na ~
  44. stíkati 1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; stíkanje (ı̑) kaj ~ lesene dele; poud. ~ glave ves večer |si šepetati| stíkati se -am se (ı̑) Hiše v mestu se ~ajo; Ključnica se ~a z lopatico
  45. stíkati 2 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; stíkanje (í ı̑) po čem ~ ~ podstrešju; stikati za kom/čim Ptice ~ajo ~ hrano; poud. ~ ~ ubežniki |iskati jih|
  46. stikávt -a m, člov. (ȃ) slabš. |kdor (rad) stika, išče|
  47. stikljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) poud. ~ otrok |ki rad stika, išče| stikljívost -i ž, pojm. (ı̑) poud.
  48. stíkoma nač. prisl. (ı̑) neobč. ~ položiti deske tesno
  49. Stíks -a m, zem. i. (ı̑) |grška bajeslovna reka|
  50. stíl -a m, pojm. (ı̑) slog: analizirati pisateljev ~; njegov ~ oblačenja; publ. nadaljevati zdravljenje v enakem ~u na enak način; šport. ~i v plavanju slogi

   75.866 75.916 75.966 76.016 76.066 76.116 76.166 76.216 76.266 76.316  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA