Slovenski pravopis 2001

b (75.866-75.915)


  1. staroslôvski -a -o (ȏ) neobč., redk. arheološki
  2. staroslôvstvo -a s, pojm. (ȏ) neobč., redk. arheologija
  3. stárost -i tudi staróst -i ž, pojm. (á; ọ̑) preživljati mirno ~; na ~ se ukvarjati s športom
  4. stárosta -e tudi stárosta -a m, člov. (á; á) ~ slovenskih planincev stárostov -a -o (á), stárostin -a -o (á)
  5. stárosten -tna -o tudi starósten -tna -o (á; ọ̑) stárostni -a -o tudi staróstni -a -o (á; ọ̑) ~a onemoglost
  6. stárostnik -a tudi staróstnik -a m, člov. (á; ọ̑) žilav ~ stárostnica -e tudi staróstnica -e ž, člov. (á; ọ̑) stárostničin -a -o tudi staróstničin -a -o (á; ọ̑)
  7. stárostno tudi staróstno ozirn. prisl. (á; ọ̑) ~ se upokojiti; ~ mešana družba
  8. starosvéten -tna -o (ẹ̑) neobč.: ~ nazor nesodoben, zastarel; ~a obleka nemoderna, nesodobna starosvétni -a -o (ẹ̑) ~ običaj starosvétnost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč.: ~ oblačil nemodernost, nesodobnost; ~ njegovega rodu velika starost; števn. preučevati ~i
  9. starovérec -rca m s -em člov. (ẹ̑) |pripadnik ruske verske skupnosti|; poud. |nemoderen, nesodoben človek| starovérčev -a -o (ẹ̑)
  10. starovérski -a -o (ẹ̑) ~i obredi; star. ~ običaj zelo star
  11. starovéški -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ pisec; star. ~ nazor nesodoben, zastarel
  12. starovíden -dna -o (í; í ı̑ í) ~ človek starovídnost -i ž, pojm. (í)
  13. stárovisôkonémški -a -o (ȃóẹ́; ȃȏẹ́) ~ jezik
  14. stározavézen -zna -o (ȃẹ̑) stározavézni -a -o (ȃẹ̑) ~ prerok
  15. starožíten -tna -o (í; ı̑) neobč. ~a podoba mesta starinska starožítni -a -o (í; ı̑) ~ običaj starožítnost -i ž, pojm. (í; ı̑) neobč. raziskovati ~ daljno preteklost; števn., neobč. kupovati ~i starine
  16. stárš -a m s -em člov. (á) neknj. pog. eden od staršev
  17. Stárše Stárš ž mn., zem. i. (á ȃ) v ~ah stárški -a -o (á) Stáršan -a m, preb. i. (á) Stáršanka -e ž, preb. i. (á)
  18. stárševski -a -o (á) ~a skrb
  19. stárševstvo -a s, pojm. (á) odgovorno ~
  20. stárši -ev m mn., dv. neknj. pog. stárša (á; á ȃ) skrbni ~; ohraniti priimek po ~ih; izgubiti oba od ~ev; podpis enega od ~ev
  21. stárt -a m (ȃ) dati znak za ~; pognati se s ~a; publ. neugoden ~ novega načina poslovanja začetek; žarg. ~ bo zgodaj zjutraj odhod
  22. stártati -am dov. stártanje (ȃ) Tekač ~a; avt. žarg. Motor ne ~a ne vžge; publ.: Zaradi poškodbe na tekmovanju ne bo startal nastopil; dobro ~ v spomladanskem delu tekmovanja začeti tekmovati
  23. stárten -tna -o (ȃ) stártni -a -o (ȃ) ~ strel; ~a steza zaletna steza; publ. ~a osnova za delitev osebnih dohodkov začetna, izhodiščna
  24. stárter -ja m s -em (á) zaganjalnik
  25. startêr -ja m s -em člov. (ȇ) šport. startêrjev -a -o (ȇ) šport.
  26. startnína -e ž (í) plačati ~o
  27. starúh -a m, člov. (ú; ȗ) slabš. |starec| starúha -e ž, člov. (ú; ȗ) slabš. |starka|
  28. starúhast -a -o; bolj ~ (ú; ȗ) slabš. |star|
  29. stás -a m (ȃ) pešaj. postava, rast
  30. Stási -ja tudi Stási -- [zi] m, prva oblika s -em stvar. i. (ȃ) zgod. |nemška varnostno-obveščevalna služba|
  31. stasít -a -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) neobč. postaven stasítost -i ž, pojm. (ı̑) neobč. postavnost
  32. Stáš -a m s -em oseb. i. (ȃ) Stáša -e ž, oseb. i. (ȃ) Stášev -a -o (ȃ), Stášin -a -o (ȃ)
  33. ..stát drugi del podr. zlož. (ȃ) |stati| aerostát, heliostát, reostát, termostát
  34. State Departement ~ -a [stêjt dipártment] m, stvar. i. (ȇ ȃ) |ameriško zunanje ministrstvo|
  35. statêr -ja m s -em (ȇ) |starogrški kovanec|
  36. státi 1 stánem nedov. -i -íte; stàl -ála; (stàt) (á ȃ) Koliko ~e ta knjiga; stati koga Počitnice so nas preveč stale; poud. To ga bo še drago stalo |bo imelo slabe posledice|; stati koga kaj, česa Napaka je moštvo stala zmago, zmage; poud. Neprevidnost te lahko ~e glavo |zaradi neprevidnosti lahko umreš|
  37. státi 2 stojím nedov. stój -te, -èč -éča; stál -a, stát; stánje; (stàt/stát) (á í) 1. ~ pred hišo; ~ na glavi; knj. pog. ~ na lastnih nogah biti samostojen; poud. Tako je, odkar svet ~i |od nekdaj| 2. Miza ~i postrani; poud.: Palača še danes ~i |je, obstaja|; Sonce ~i že visoko |je|; Nova šola že ~i |je že sezidana|; publ.: ~ na svojem stališču imeti svoje mnenje; ~ na voljo komu biti na voljo 3. Stroji v tovarni ~ijo |ne obratujejo|; Odcedek pustimo ~ nekaj dni; knj. pog.: To pecivo dalj časa ~i je užitno; Vlak ~i na vsaki postaji ustavlja; Podjetje finančno slabo ~i je v slabem finančnem položaju; knj. pog. stati komu Obleka ji slabo ~i pristoji, pristaja; publ. stati pred čim ~ ~ izbiro morati izbirati; ~ ~ težavno nalogo imeti, biti pred; voj. Četa, stoj |ustavi se|; Stojte, nisem še vsega povedal |počakajte|
  38. státičen -čna -o (á) ~o opisovanje dogodkov neživahno; ~o pojmovanje dogajanja togo, neprilagodljivo; ~o življenje nerazgibano, nedejavno státični -a -o (á) ~ račun státičnost -i ž, pojm. (á)
  39. státično nač. prisl. (á) gledati na kaj ~ togo, neprilagodljivo; ~ določen
  40. státik -a m, člov. (á) inženir ~ státičarka -e ž, člov. (á)
  41. státika -e ž, pojm. (á) poglavja iz ~e; ~ dogajanja neživahnost; grad. žarg. spremeniti ~o statični račun
  42. statírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; statíranje (ı̑) film. žarg. koga/kaj ~ prodajalce na trgu kot statist predstavljati; poud. V odboru samo ~a |je nedejaven član odbora|
  43. statíst -a m, člov. (ı̑) gledališki ~ statístka -e ž, člov. (ı̑)
  44. statístičen -čna -o (í) statístični -a -o (í) ~ pregled
  45. statístično nač. prisl. (í) ~ obdelati, prikazati
  46. statístik -a m, člov. (í) natančen ~ statístičarka -e ž, člov. (í)
  47. statístika -e ž, pojm. (í) ~ rojstev; predavanja iz ~e; števn. objaviti ~o
  48. statív -a m (ı̑) (fotografsko) stojalo
  49. statíva -e ž (ı̑) šport. žarg. vratnica
  50. statolít -a m (ı̑) anat. ravnotežni kamenček

   75.616 75.666 75.716 75.766 75.816 75.866 75.916 75.966 76.016 76.066  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA