Slovenski pravopis 2001
b (75.766-75.815)
-
Stánislav -a m, oseb. i. (ȃ) Stanisláva -e ž, oseb. i. (ȃ)
-
Stanislávski -ega m, oseb. i. (ȃ) |ruski režiser|: gledališke postavitve ~ega
-
staníti -ím tudi stániti -im dov. stánil -íla tudi stánil -a, nam. stanít/stanìt tudi stánit; stanjênje tudi stánjenje; drugo gl. taniti (í/ı̑ í; á ȃ; ȃ) neobč. stanjšati: kaj ~ žico; ~ s kovanjem
-
stánje -a s, pojm. (á) ~ hiše po potresu; vzdrževati stroje v dobrem ~u; bolezensko ~; ~ omedlevice; publ. tovornjak v nevoznem ~u nevozen tovornjak; ●biti v stanju napisati pismo moči, biti zmožen
-
stánjšan -a -o; bolj ~ (ȃ) ~a žica; Steber je proti vrhu ~ stánjšanost -i ž, pojm. (ȃ)
-
stánjšati -am dov. -an -ana; stánjšanje (ȃ) kaj ~ žico; ~ pločevino na robovih; ~ s kovanjem stánjšati se -am se (ȃ) Plast snega se je stanjšala
-
Stánko -a, ○-ta m, oseb. i. (ȃ) Stánka -e ž, oseb. i. (ȃ) Stánkov -a -o, ○-tov -a -o (ȃ)
-
Stanley -ja [sténli] m s -em oseb. i. (ẹ̑) |angleški raziskovalec| Stanleyjev -a -o (ẹ̑)
-
stano.. prvi del podr. zlož. stanodajálec
-
stanodajálec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) stanodajálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) stanodajálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
-
stanoválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) stanoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) stanoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
-
stanovánjce -a s (ȃ) manjš.; ljubk. |stanovanje|
-
stanovánje -a s (ȃ) kupiti, najeti ~; ~ v bloku; imeti najemnika na ~u; vzeti koga na ~e
-
stanovánjski -a -o (ȃ) ~ prostor
-
stanováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; stanovánje; (-àt) (á ȗ) ~ v bloku
-
stanovíten -tna -o; -ejši -a -e (í; ı̑; í; ı̑) ~ človek; star. ~o vreme nespremenljivo, stalno stanovítnost -i ž, pojm. (í; ı̑)
-
stanovítnež -a m s -em člov. (ı̑) čustv. |stanoviten človek|
-
stanovítno nač. prisl. -ej(š)e (í/ı̑; í/ı̑) ~ ljubiti
-
stanovníški -a -o (ı̑) jezikosl. ~o ime prebivalsko ime
-
stanôvski -a -o (ó; ȏ) ~a pripadnost
-
stanôvsko ozirn. prisl. (ó/ȏ) ~ razplasten; ~ zaveden
-
stápljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; stápljanje (á; ȃ) neobč. kaj v kaj ~ nasprotne elemente v eno združevati stápljati se -am se (á; ȃ) poud. Priseljenci se ~ajo z domačini |se prilagajajo, mešajo z njimi|
-
stàr stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez; star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar| stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš| starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~ stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa| starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~e nàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~ega stára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo| starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~o nàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči| stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar| po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~ stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika
-
star. okrajš. starinski; starejši; prim. st.
-
Stára Cérkev -e -kve ž, zem. i. (ȃ ẹ́) v ~i ~i starocérkovški -a -o (ẹ́) Starocérkovčan -a m, preb. i. (ẹ́) Starocérkovčanka -e ž, preb. i. (ẹ́)
-
Stára Gôra -e -e ž, zem. i. (ȃ ó) na ~i ~i starogórski -a -o (ọ́) Starogórčan -a m, preb. i. (ọ́) Starogórčanka -e ž, preb. i. (ọ́)
-
Stára Lóka -e -e ž, zem. i. (ȃ ọ́) v ~i ~i starolóški -a -o (ọ̑) Staroločàn -ána in Staroločán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Staroločánka -e ž, preb. i. (ȃ)
-
Stára Óselica -e -e ž, zem. i. (ȃ ọ̑) v ~i ~i staroóseliški -a -o, neurad. óseliški -a -o (ọ̑; ọ̑) Staroóseličan -a, neurad. Óseličan -a m, preb. i. (ọ̑; ọ̑) Staroóseličanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
-
stárati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; stáranje (ȃ) koga/kaj Skrbi ga ~ajo; kmet. ~ vino stárati se -am se (ȃ) Vsi se ~amo
-
Stára vás -e -í ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ȃ ȃ ȃ ı̑) |pri Krškem|: v ~i ~i starováški -a -o (á; ȃ) Starováščan -a m, preb. i. (ȃ) Starováščanka -e ž, preb. i. (ȃ)
-
Stára zavéza -e -e ž, stvar. i. (ȃ ẹ̑) |prvi del Svetega pisma|
-
Stárc -a m s -em oseb. i., psp (ȃ) Stárčevka -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud. Stárčev -a -o (ȃ)
-
starčè -éta tudi stárče -ta m, člov. (ȅ ẹ́; ȃ) star. starec
-
stárček -čka m, člov. (ȃ) manjš.; ljubk. |starec|
-
Stárčević -a [ič] m s -em oseb. i. (ȃ) |hrvaški politik| Stárčevićev -a -o (ȃ)
-
stárčevski -a -o (ȃ) ~a hoja stárčevsko -ega s, pojm. (ȃ) nekaj ~ega v njegovem vedenju
-
stárčevsko primer. prisl. (ȃ) ~ bolehen, šibek
-
stárčevstvo -a s, pojm. (ȃ) imeti razumevanje za ~
-
Starè -éta m, oseb. i., psp (ȅ ẹ́) Starétovka -e ž, oseb. i. (ẹ́) ljud.
-
stárec -rca m s -em člov. (ȃ) sivolas ~; poud. modrovanja ~ev |starih ljudi| stárka -e ž, člov. (ȃ) stárčev -a -o (ȃ)
-
starešína -e tudi starešína -a m, člov. (í) izbrati ~o; plemenski ~; vaški ~ starešínka -e ž, člov. (ı̑) starešínov -a -o (í), ●starešínin -a -o (í)
-
starešínski -a -o (ı̑) ~ svet
-
starešínstvo -a s, pojm. (ı̑) odpovedati se ~u; skup. sestanek ~a
-
staréti -ím nedov. stári -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; starênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Prebivalstvo ~i; Izumi ~ijo zastarevajo
-
staríka -e tudi staríka -a m, člov. (í) poud. |starec| staríkov -a -o (í), ●staríkin -a -o (í) poud.
-
staríkast -a -o; bolj ~ (í) ~ obraz
-
staríkav -a -o; bolj ~ (í) ~ človek staríkavost -i ž, pojm. (í)
-
staríkavec -vca m s -em člov. (í) poud. |starikav človek| staríkavka -e ž, člov. (í) poud. staríkavčev -a -o (í) poud.
-
starína 1 -e m, člov. (í) poud. |starec|
-
starína 2 -e ž (í) prodajati ~e; skup. trgovati s ~o |s starimi predmeti|; poud. ~ rada obuja spomine |stari ljudje|; snov. piti ~o |staro vino|
75.516 75.566 75.616 75.666 75.716 75.766 75.816 75.866 75.916 75.966
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani