Slovenski pravopis 2001

b (75.516-75.565)


  1. sre. okrajš. sreda
  2. sréča 1 -e ž, pojm. (ẹ́) občutiti ~o; igre na ~o; poud.: k ~i, na ~o uiti nevarnosti |zaradi ugodnih okoliščin|; na slepo ~o kaj izbrati |naključno, nenačrtno| po sréči nač. prisl. zv. (ẹ́) Danes nam je šlo vse ~ ~; Upam, da se vam bo to izteklo ~ ~ posrečilo
  3. sréča 2 povdk. (ẹ́) Prava ~ je, da se je vse dobro končalo; Sama ~ (je), da je tako
  4. sréčanje -a s, pojm. (ẹ̑) ~ vlakov; ~ s prijateljem; števn. njihova pogosta ~a
  5. sréčati -am dov. -an -ana; sréčanje (ẹ̑) koga/kaj ~ soseda na ulici; šalj. ~ Abrahama |dočakati petdeset let|; publ. Te lastnosti ~amo tudi pri drugih dvonožcih imajo tudi drugi dvonožci sréčati se -am se (ẹ̑) z/s kom/čim ~ ~ z več ljudmi istega poklica; Avtomobila se tu ne moreta srečati; Državnika sta se tokrat prvič srečala; publ. ~ ~ s težavami imeti težave
  6. srečavalíšče -a s (í) srečevališče
  7. srečávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; srečávanje (ȃ) srečevati: koga/kaj ~ same znance srečávati se -am se (ȃ) srečevati se: z/s kom/čim Noče se več srečavati z njimi; publ. ~ ~ s težavami imeti težave
  8. sreče.. prvi del podr. zlož. srečelòv, srečenôsen
  9. srečelòv -ôva m (ȍ ó; ȍ ȏ) udeležiti se ~a
  10. srečelôvec -vca m s -em člov. (ȏ) poud. |človek, ki si prizadeva na lahek način pridobiti tvarne dobrine| srečelôvka -e ž, člov. (ȏ) poud. srečelôvčev -a -o (ȏ) poud.
  11. sréčen -čna -o; -ejši -a -e tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́; ȇ) ~ človek; biti zelo ~; poud. biti ~, da ribe prijemajo |zelo vesel, zadovoljen|; srečen z/s kom biti ~ z dekletom sréčni -a -o (ẹ́) ~ dobitnik sréčni -ega m, člov. (ẹ́) zavidati ~emu sréčnost -i ž, pojm. (ẹ́)
  12. srečenósec -sca m s -em člov. (ọ̑) neobč. prinašalec sreče srečenóska -e ž, člov. (ọ̑) neobč. srečenóščev -a -o (ọ̑) neobč.
  13. srečenôsen -sna -o; bolj ~ (ó; ó ȏ ó) neobč. ~ človek prinašajoč srečo
  14. srečevalíšče -a s (í)
  15. srečeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; srečevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ prijatelje; ~ avtomobile srečeváti se -újem se (á ȗ) z/s kom/čim redno se srečevati z nekdanjimi sodelavci; V tej kavarni se ~ujejo pesniki
  16. sréčica -e ž, pojm. (ẹ́) manjš.; poud. |sreča|
  17. sréčka -e ž (ẹ̑) kupiti ~o
  18. sréčko -a, -ta m, člov. (ẹ̑) poud. |srečen človek| sréčkov -a -o, -tov -a -o (ẹ̑)
  19. Sréčko -a, -ta m, oseb. i. (ẹ̑) Sréčkov -a -o, -tov -a -o (ẹ̑)
  20. sréčnež -a m s -em člov. (ẹ̑) poud. |srečen človek| sréčnežev -a -o (ẹ̑) poud.
  21. sréčnik -a m, člov. (ẹ̑) poud. |srečen človek| sréčnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. sréčničin -a -o (ẹ̑) poud.
  22. sréčno 1 nač. prisl. -ej(š)e tudi -êj(š)e (ẹ́; ẹ́; ȇ) ~ se končati; ~ živeti
  23. sréčno 2 povdk. (ẹ́) ~ vsem skupaj
  24. sréčno 3 pozdrav. medm. (ẹ́) ~, so pozdravili rudarji
  25. srečo.. prvi del podr. zlož. srečolòv, srečonôsen
  26. srečolòv -ôva m (ȍ ó; ȍ ȏ) srečelov
  27. srečolôvec -vca m s -em člov. (ȏ) srečelovec srečolôvka -e ž, člov. (ȏ) srečelovka srečolôvčev -a -o (ȏ)
  28. srečonósec -sca m s -em člov. (ọ̑) srečenosec srečonóska -e ž, člov. (ọ̑) srečenoska srečonóščev -a -o (ọ̑)
  29. srečonôsen -sna -o; bolj ~ (ó; ó ȏ ó) srečenosen
  30. sred. okrajš. srednji; prim. sr.
  31. sred.. prvi del podr. zlož. sredlétje, sredpôsten
  32. sréda -e ž (ẹ̑; v pomenu 'sredina' daj., mest. ed. v predl. zv. ẹ́) 1. priti do ~e mostu; povest iz ~e stoletja; ustaviti se na ~i klanca; prerezati sadež po ~i; skupina otrok z učiteljem v ~i; publ.: Izvolili so koga iz svoje ~e koga izmed sebe; kaj je po ~i, da ni prišel kaj se je zgodilo; Rad je v naši ~i med nami; dobro se počutiti v tej ~i v tem okolju 2. odpotovati v ~o; v ~o opoldne; prihajati ob ~ah
  33. sréden -dna -o (ẹ̑) srédni -a -o (ẹ̑) ~ večer
  34. srédenski -a -o [də] (ẹ̑) ~a srečanja
  35. srédi 1 mestov. prostor. prisl. (ẹ́) v zvezi z med Pot pelje ~ ~ njivami; Kraj se nahaja ~ ~ Ljubljano in Kranjem; Sedeli so ~ ~ nami; redk. ravnilo ~ prelomiti na sredi
  36. srédi 2 nepravi predl. z rod. (ẹ́) 1. ~ deske izvrtati luknjo; izgovor črke l ~ besede; ~ ceste poteka nepretrgana črta; poud. ostati ~ poti |ne dokončati, ne opraviti začetega| 2. poud. biti sam ~ tujine |v tujini| 3. končati delo ~ aprila; zbuditi se ~ noči; poud. To se je zgodilo ~ belega dne |podnevi; vpričo vseh|; zmotiti koga ~ dela; publ. biti ~ dogajanja, življenja v središču
  37. sredíca -e ž, snov. (í) krušna ~; ~ sira
  38. sredílen -lna -o (ı̑) sredílni -a -o (ı̑) ~ sveder
  39. srédin -a -o (ẹ̑) sreden: ~o popoldne
  40. sredína -e ž (í) priti do ~e mostu; starša z otrokom v ~i; vaška ~ vaško okolje; polit. predstavniki ~e |skupine v parlamentu med levico in desnico|
  41. sredínec 1 -nca m s -em člov. (ı̑) polit. |zagovornik zmernih stališč| sredínka -e ž, člov. (ı̑) polit. sredínčev -a -o (ı̑) polit.
  42. sredínec 2 -nca m s -em (ı̑) ~ ga boli
  43. sredínski -a -o (ı̑) ~a lega predmeta; poud. zagovarjati ~o stališče |zmerno| sredínskost -i ž, pojm. (ı̑)
  44. sredínstvo -a s, pojm. (ı̑) ~ v politiki
  45. sredíšče -a m (í) ~ kroga; ~ mesta; neobč. ~ problema bistvo, jedro
  46. sredíščen -čna -o (ı̑) neobč. ~a vloga jezika osrednja sredíščni -a -o (ı̑) ~ del dežele sredíščnost -i ž, pojm. (ı̑)
  47. sredíščnica -e ž (ı̑) geom. ~ dveh krogel; šah. v ~i osvojiti kmeta
  48. sredíščno nač. prisl. (ı̑) ~ usmerjen
  49. srédnik -a m, člov. (ẹ̑) star. ~ pri poravnavi spora posrednik, posredovalec srédnica -e ž, člov. (ẹ̑) star. posrednica, posredovalka srédničin -a -o (ẹ̑) star.
  50. Srédnja Amêrika -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ȇ) v ~i ~i srednjeamêriški -a -o (ȇ) Srednjeameričàn -ána in Srednjeameričán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Srednjeameričánka -e ž, preb. i. (ȃ)

   75.266 75.316 75.366 75.416 75.466 75.516 75.566 75.616 75.666 75.716  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA