Slovenski pravopis 2001

b (75.316-75.365)

  1. spréti 1 sprèm dov. sprì -íte; spŕl -a, sprèt/sprét, spŕt -a; spŕtje; (sprèt/sprét) (ẹ́ ȅ) koga ~ očeta s sosedom; ~ prijatelje spréti se -èm se (ẹ́ ȅ) ~ ~ s sosedom; poud. spreti se z/s čim ~ ~ s pametjo |nespametno ravnati|; ~ ~ z zakoni |ravnati v nasprotju z zakoni|
  2. spréti 2 sprèm dov. sprì -íte; spŕl -a, sprèt/sprét, spŕt -a; spŕtje; (sprèt/sprét) (ẹ́ ȅ) kaj ~ opornike; tisk. ~ naslov članka |zmanjšati presledke med besedami, vrsticami|
  3. sprétnež -a m s -em člov. (ẹ̑) poud. |spreten človek| sprétnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. sprétnežev -a -o (ẹ̑) poud. sprétničin -a -o (ẹ̑) poud.
  4. spretnjákar -ja m s -em člov. (ȃ) slabš. |spreten človek| spretnjákarica -e ž, člov. (ȃ) slabš. spretnjákarjev -a -o (ȃ) slabš. spretnjákaričin -a -o (ȃ) slabš.
  5. spretnjákovič -a m s -em člov. (ȃ) slabš. |spreten človek| spretnjákovičev -a -o (ȃ) slabš.
  6. sprétno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) ~ delati, govoriti
  7. sprétnosten -tna -o (ẹ́) sprétnostni -a -o (ẹ́) ~e vaje
  8. sprevájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sprevájanje (á; ȃ) neobč. koga/kaj ~ dekle spremljati ga, sprehajati se z njim; ~ konja voditi sem ter tja
  9. sprevíd -a m, pojm. (ı̑) neobč. spoznanje, dojetje
  10. sprevídeti -im dov. -en -ena; sprevídenje (í ı̑) kaj ~ napako; Sprevidel je, kako malo ve
  11. sprevidévati -am nedov. -ajóč; -an -ana; sprevidévanje (ẹ́) kaj ~ potrebo po izobrazbi
  12. sprevòd -óda tudi sprêvod -óda m (ȍ ọ́; é ọ́) dolg ~; ~ gre po cesti; uvrstiti se v ~; iti v ~u
  13. sprevóden -dna -o (ọ̑) sprevódni -a -o (ọ̑) ~ korak
  14. sprevódnik -a m, člov. (ọ̑) avtobusni ~ sprevódnica -e ž, člov. (ọ̑) sprevódničin -a -o (ọ̑)
  15. sprevódniški -a -o (ọ̑) ~a služba
  16. sprevráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sprevráčanje (á ȃ; ȃ) kaj ~ pomen besed sprevráčati se -am se (á ȃ; ȃ) v kaj Jeza se ~a v sovraštvo; Razpoloženje se ~a
  17. sprevréči -vŕžem dov. sprevŕženje; drugo gl. vreči (ẹ́ ȓ) kaj ~ smisel besed sprevréči se -vŕžem se (ẹ́ ȓ) v kaj Veter se je sprevrgel v vihar; Vreme se bo sprevrglo |spremenilo|
  18. sprevrgljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) neobč. spremenljiv: ~o razpoloženje
  19. sprevrníti in sprevŕniti -em dov.; drugo gl. vrniti (í/ı̑/ŕ ŕ) kaj ~ naravni red sprevrníti se in sprevŕniti se -em se (í/ı̑/ŕ ŕ) v kaj ~ ~ ~ nasprotnika sprememb; Vse se je sprevrnilo |spremenilo|
  20. sprevŕnjen -a -o; bolj ~ (ŕ) neobč. ~ človek moralno pokvarjen; ~ nazor sprevŕnjenost -i ž, pojm. (ŕ)
  21. sprevŕžen 1 -a -o; bolj ~ (ȓ) ~ človek; ~ sklep; spolno ~ sprevŕženost -i ž, pojm. (ȓ)
  22. sprevŕžen 2 -žna -o (ȓ) jezikosl. sprevŕžni -a -o (ȓ) ~ samostalnik
  23. sprevŕženec -nca m s -em člov. (ȓ) spolni ~ sprevŕženka -e ž, člov. (ȓ) sprevŕženčev -a -o (ȓ)
  24. sprevŕženje -a s, pojm. (ȓ) jezikosl. |konverzija|
  25. spŕhati 1 -am dov. spŕhanje (ŕ; ȓ) redk. sprhutati
  26. spŕhati 2 -am dov. -an -ana; spŕhanje (ŕ; ȓ); gl. izprhati
  27. sprhlína -e ž, snov. (í) lesna ~ v duplu
  28. sprhnèl -éla -o in sprhnél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ les sprhnélost -i ž, pojm. (ẹ́)
  29. sprhnéti -ím dov. sprhnênje; drugo gl. prhneti (ẹ́ í) Slama ~i
  30. sprhnína -e ž, snov. (í) velika količina ~e v zemlji
  31. sprhútati -am dov. -al -ala tudi -ála; sprhútanje (ú; ȗ) Ptica ~a z veje
  32. sprhutávati -am nedov. -ajóč; sprhutávanje (ȃ) Ptice ~ajo
  33. spričeválo -a s (á) ~ o končani osnovni šoli; zdravniško ~; poud. Vedenje je ~ srčne kulture |dokazilo|
  34. spričeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; spričevánje; (-àt) (á ȗ); gl. izpričevati
  35. spríčkati se -am se dov. spríčkanje (ı̑) ~ ~ zaradi otrok; Večkrat se ~ajo
  36. spríčo nepravi predl. z rod. (í) publ. zaradi: ~ pomanjkanja dokazov so ga oprostili; Zunanjetrgovinski primanjkljaj se je zelo povečal. Spričo tega je vlada omejila uvoz
  37. spríden -a -o; bolj ~ (ı̑); gl. izprijen
  38. spríditi -im dov. spríjen -a tudi spríden -a; spríjenje tudi sprídenje (í ı̑); gl. izpriditi
  39. sprijateljeváti se -újem se nedov. sprijateljevánje; drugo gl. prijateljevati (á ȗ) ~ ~ s sodelavci
  40. sprijateljíti se -ím se in sprijáteljiti se -im se dov. sprijatêlji se -íte se in -i se -ite se; sprijáteljil se -íla se in -il se -ila se, -ít se/-ít se in -it se; sprijateljênje in sprijáteljenje; (-ít se/-ìt se in -it se) (í/ı̑ í; ȃ) Otroci se hitro ~ijo; ~ ~ s sosedi
  41. spríjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; spríjanje (í; ı̑); gl. izprijati
  42. sprijaznítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ z usodo
  43. sprijázniti -im dov. sprijáznjen -a; sprijáznjenje (á ȃ) koga Otroci so ju sprijaznili sprijázniti se -im se (á ȃ) z/s kom/čim ~ ~ z usodo
  44. sprijáznjen -a -o; bolj ~ (ȃ) z/s čim biti ~ z življenjem sprijáznjenost -i ž, pojm. (ȃ)
  45. sprijaznjeváti se -újem se nedov. -ujóč se, -áje se; -àl se -ála se, -àt se; sprijaznjevánje; (-àt se) (á ȗ) z/s kom/čim ~ ~ z novo oblastjo
  46. sprijèm -éma m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ listov v knjigi
  47. sprijémati se -am se tudi sprijémati se -ljem se nedov. -aj se -ajte se tudi -i se -ite se, -ajóč se tudi -óč se, -áje se; sprijémanje (ẹ̑; ẹ̑) Prsti se ~ajo; Sneg se ~a s podlago; sprijemati se v kaj Cement se ~a v grude
  48. sprijémen -mna -o (ẹ̑) redk. Ilovica je ~a sprijemljiva sprijémni -a -o (ẹ̑) ~a moč sprijémnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  49. sprijemljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) ~ sneg sprijemljívost -i ž, pojm. (í)
  50. spríjen -a -o; bolj ~ (ı̑); gl. izprijen

   75.066 75.116 75.166 75.216 75.266 75.316 75.366 75.416 75.466 75.516  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA