Slovenski pravopis 2001
b (75.116-75.165)
-
sporèk -éka m (ȅ ẹ́) poravnati ~
-
sporékati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; sporékanje (ẹ̑) ~ ~ s kom
-
spóren 1 -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́) ~ ukaz; publ. Uspeh akcije je ~ negotov, dvomljiv spórnost -i ž, pojm. (ọ́)
-
spóren 2 -rna -o (ọ̑) spórni -a -o (ọ̑) ~ predmet; pravn. ~ postopek pravdni postopek
-
sporíš -a m s -em (í) |rastlina|
-
sporo.. prvi del podr. zlož. |seme, setev| sporofít
-
sporóčanje -a s, pojm. (ọ́) jezikosl.
-
sporóčanjski -a -o (ọ́) ~a vloga jezika
-
sporóčanjsko ozirn. prisl. (ọ́) ~ zanimiv nastop
-
sporóčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sporóčanje (ọ́) komu kaj ~ odboru svoja stališča; ~ novice; ~ po radiu, telefonu
-
sporočeválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) ~ novic sporočeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) sporočeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
-
sporočeválen -lna -o (ȃ) sporočeválni -a -o (ȃ) ~a vloga jezika
-
sporočílce -a s (í;ı̑) manjš.; poud. |sporočilo|
-
sporočílen -lna -o (ı̑) sporočílni -a -o (ı̑) ~ namen besedila sporočílnost -i ž, pojm. (ı̑)
-
sporočílno ozirn. prisl. (ı̑) ~ zanimiv
-
sporočílo -a s (í) ~ javnosti; ~ o dogodku; ~ po radiu; vojaško ~; ~ romana; star. izročilo
-
sporočítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ naslova
-
sporočíti -ím dov. sporôči -íte; sporóčil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; sporočênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) komu kaj ~ upravi podatke; ~ novico; uradno ~
-
sporočljív -a -o (í; ı̑ í í) ~a izkušnja sporočljívost -i ž, pojm. (í)
-
sporofít -a m (ı̑) rastl. ( nespolni rod)
-
sposodíti in sposóditi -im dov. sposójenje; drugo gl. posoditi (í/ı̑/ọ́ ọ́); gl. izposoditi
-
sposójati -am nedov. -ajóč; -an -ana; sposójanje (ọ́); gl. izposojati
-
sposójen -a -o (ọ́); gl. izposojen
-
sposójenka -e ž (ọ́); gl. izposojenka
-
sposojeválen -lna -o (ȃ); gl. izposojevalen
-
sposojeválnica -e ž (ȃ); gl. izposojevalnica
-
sposojeváti -újem nedov. sposojevánje; drugo gl. posojevati (á ȗ); gl. izposojevati
-
spoštljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ pogled; poud. ~a vsota denarja |zelo velika|; omilj. biti v ~ih letih |star, starejši|; spoštljiv do koga/česa biti ~ ~ staršev spoštljívost -i ž, pojm. (í)
-
spoštljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ govoriti
-
spoštoválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) njegovi ~i so bili navdušeni spoštoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) spoštoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
-
spoštován -a -o; bolj ~ (á) ~ človek; biti splošno ~ spoštováni -a -o (á) ~ gospod Novak spoštováni -ega m, člov. (á) Kaj lahko naredim za vas, ~ spoštovánost -i ž, pojm. (á)
-
spoštovánje -a s, pojm. (ȃ) čutiti ~ do starejših; ~ pred materjo; poud. nasprotnik, vreden ~a |resen nasprotnik|; ~ dogovorov upoštevanje; Moje ~ |pozdrav|; Sprejmite izraze mojega ~a; S ~em |pozdrav v pismih|
-
spoštováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; spoštovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ starše; ~ zakone upoštevati
-
spót -a m (ọ̑) reklamni ~
-
spotakljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) poud. |neprimeren, nespodoben|: ~a pesem; moralno ~ spotakljívo -ega s, pojm. (í) poud. |neprimerno, nespodobno|: reči kaj ~ega spotakljívost -i ž, pojm. (í) poud. |neprimernost, nespodobnost|
-
spotakljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) poud. ~ govoriti, se vesti |neprimerno, nespodobno|
-
spotakníti in spotákniti -em dov. spotákni -te in -íte; spotáknil -íla, spotáknit, spotáknjen -a; spotáknjenje; (spotáknit) (í/ı̑/á á) koga ~ sošolca z nogo spotakníti se in spotákniti se -em se (í/ı̑/á á) ~ ~ v temi; spotakniti se ob koga/kaj ~ ~ ~ kamen; poud. ~ ~ ~ kandidata |izraziti svoje nezadovoljstvo, slabo mnenje o njem|; poud. spotakniti se nad kom/čim ~ ~ ~ nekaterimi besedami v članku |izraziti svoje pomisleke, nestrinjanje z njimi|
-
spotegníti in spotégniti -em dov.; drugo gl. potegniti (í/ı̑/ẹ́ ẹ́) star. kaj ~ noge iztegniti spotegníti se in spotégniti se -em se (í/ı̑/ẹ́ ẹ́) star.: Kolona se je spotegnila se je raztegnila; Čez počitnice se je spotegnil je zrasel
-
spotégnjen -a -o; bolj ~ (ẹ́) star. Vas je precej ~a razpotegnjena spotégnjenost -i ž, pojm. (ẹ́) star. razpotegnjenost
-
spotégnjenec -nca m s -em člov. (ẹ́) neobč. neroden ~ |zelo velik, suh človek| spotégnjenka -e ž, člov. (ẹ́) neobč. spotégnjenčev -a -o (ẹ́) neobč.
-
spotèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ konj; ~ priti domov spotênost -i ž, pojm. (é)
-
spóti smer. prostor. prisl. (ọ́) poud. Spravi se ~ |umakni se, odidi|; prim. pot 3
-
s póti tudi s potí smer. prostor. prisl. zv. (ọ́; ı̑) spraviti navlako ~ ~; iti komu ~ ~ umakniti se; poud. spraviti koga ~ ~ |ubiti, umoriti; onemogočiti|
-
spotík -a m, pojm. (ı̑) ~ ob kamen; števn., poud. ~i v življenju |spodrsljaji, napake|
-
spotíka -e ž, pojm. (ı̑) poud.: biti komu v ~o |vzbujati nezadovoljstvo, slabo mnenje|; govoriti brez ~e |gladko|; kamen ~e |razlog za očitke, prepir|
-
spotíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spotíkanje (ı̑; í) koga ~ sošolce spotíkati se -am se (ı̑; í) ob koga/kaj ~ ~ ~ kamenje; poud. Ob vsakega se ~a |o vsakem izraža svoje nezadovoljstvo, slabo mnenje|; poud. spotikati se nad kom/čim ~ajo ~ ~ njegovo lahkomiselnostjo |zgražajo se|
-
spotikljáj -a m s -em (ȃ) ~i na poti; poud. igralčevi ~i v prvem dejanju |spodrsljaji, napake|
-
spotikljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) poud. |neprimeren, nespodoben|: ~a zgodba spotikljívost -i ž, pojm. (í) poud. |neprimernost, nespodobnost|
-
spotikljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) poud. ~ govoriti |neprimerno, nespodobno|
-
spotíti -ím dov. spótil -íla, nam. spotít/spotìt, spotèn -êna; spotênje; drugo gl. potiti se (í/ı̑ í) koga Hoja ga je spotila spotíti se -ím se (í/ı̑ í) Bolnik se je spotil
74.866 74.916 74.966 75.016 75.066 75.116 75.166 75.216 75.266 75.316
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani