Slovenski pravopis 2001

b (74.866-74.915)


  1. splôšnocivilizacíjski -a -o (ó/ȏı̑) ~e norme
  2. splôšnocivilizacíjsko primer. prisl. (ó/ȏı̑) ~ usklajen program
  3. splôšnočlovéški -a -o (ó/ȏẹ́) ~ problem
  4. splôšnodržáven -vna -o (ó/ȏá) splôšnodržávni -a -o (ó/ȏá) ~ problem
  5. splôšnoevrópski -a -o (ó/ȏọ̑) ~o gibanje
  6. splôšnokorísten -tna -o (ó/ȏí; ó/ȏı̑) ~o opravilo
  7. splôšnoljúdski -a -o (ó/ȏȗ) ~a vstaja vseljudska
  8. splôšnonároden -dna -o (ó/ȏá) splôšnonárodni -a -o (ó/ȏá) ~ problem
  9. splôšnoslovánski -a -o (ó/ȏȃ) ~a beseda
  10. splôšnoveljáven -vna -o (ó/ȏá; ó/ȏá  ó/ȏȃ ó/ȏá) Ta predpis je ~
  11. splovítev -tve ž, pojm. (ı̑) splavitev
  12. splovíti -ím tudi splôviti -im dov. splôvil -íla tudi splôvil -a (í/ı̑ í; ó; ȏ) kaj ~ ladjo splaviti
  13. splúti splôvem tudi splúti splújem dov., nam. splùt/splút; drugo gl. pluti (ú ó; ú) Ladja je že splula
  14. splúžen -a -o; bolj ~ (ȗ) ~a cesta splúženost -i ž, pojm. (ȗ)
  15. splúžiti -im dov. -en -ena; splúženje (ú ȗ) kaj ~ cesto; ~ sneg
  16. spočêlo -a s (é) neobč. začetek, izvir
  17. spočénjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; spočénjanje (ẹ̑) koga/kaj ~ otroke; poud. ~ sovraštvo |povzročati| spočénjati se -am se (ẹ̑) neobč. V njej se ~a novo življenje nastaja, začenja obstajati
  18. spočéten -tna -o (ẹ̑) spočétni -a -o (ẹ̑) ~a zmožnost
  19. spočéti -čnèm dov. -ì -íte; -él -éla, -ét/-èt; spočétje; (-ét/-èt) (ẹ́ ȅ) koga/kaj ~ otroka; poud. ~ kaj v svoji domišljiji |izmisliti si| spočéti se -čnèm se (ẹ́ ȅ) neobč. Med njima se je spočela ljubezen je nastala
  20. spočétka čas. prisl. (ẹ̑) neobč. od začetka, na začetku: ~ mu ni nič uspevalo; ~ je kričal in preklinjal, potem rotil, vendar zaman
  21. spočétnik -a m, člov. (ẹ̑) neobč. otrokov ~; poud. ~ novih idej |začetnik| spočétnica -e ž, člov. (ẹ̑) spočétničin -a -o (ẹ̑)
  22. spočít -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ konj; biti ~ spočítost -i ž, pojm. (ı̑)
  23. spočíti se spočíjem se dov. spočítje; drugo gl. počíti (í ı̑) ~ ~ čez noč; ~ ~ od dela spočíti si spočíjem si (í ı̑) kaj ~ ~ noge
  24. spód mestov. prostor. prisl. (ọ̑) knj. pog. spodaj: ~ teče reka; Tu ~ se podpiši; ~ se toplo obleci; pozabiti na tiste ~
  25. spod [ poudarjeno spòd] predl. z rod.; gl. izpod
  26. spod.. predp. I. izpredložna glag. 1. 'usmerjenost iz položaja pod čim' spodmakníti, spodmléti 2. 'dejanje, stanje spodaj, na spodnji strani česa' spodrásti; spodvíhati, spodvíti 3. 'sprememba smeri ob dotiku s čim' spodletéti, spodŕsniti 4. 'začetek dejanja, stanja' spodbudíti II. izpodstavna spodbúda, spodrást, spodrsljáj
  27. spôdaj mestov. prostor. prisl. (ó) 1. Grad je na vzpetini, ~ pa sta cesta in potok; iti od ~ navzgor; globoko ~; Rešitve so na tretji strani ~; Podpiši se tu ~; Skrij se pod mizo, ~ te ne bo nihče iskal; Bila je v spalni srajci, ~ ni imela ničesar 2. ~ se zavzemajo za hitrejše reševanje zadev |ljudje na manj pomembnem družbenem položaju|; Človek ~ ni imel nobene pravice |človek nižjega družbenega sloja|; zavirati pobude od ~ |od občanov, krajanov|
  28. spodglódati -am tudi spodglódati -glójem tudi spodglôdati -am dov. spodglódanje tudi spodglôdanje; drugo gl. glodati (ọ́; ọ́; ó) kaj ~ drevo
  29. spodgnít -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ les spodgnítost -i ž, pojm. (ı̑)
  30. spodgníti -gníjem dov. spodgnítje; drugo gl. gniti (í; í ı̑) Leseni stebri so spodgnili
  31. spodgrísti -grízem dov., nam. spodgrìst/spodgríst; spodgrízenje; drugo gl. gristi (í) kaj Termiti lahko ~ejo stavbo
  32. spodíti -ím dov. spódil -íla, nam. spodít/spodìt; spodênje; drugo gl. poditi (í/ı̑ í) koga/kaj ~ potepuha iz hiše; poud. ~ delavca iz službe |odpovedati mu službo|
  33. spodjédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spodjédanje (ẹ́) kaj Voluhar ~a korenine; Voda ~a breg; poud. spodjedati koga V politiki ga ~ajo |mu s prikritim, zahrbtnim delovanjem povzročajo škodo|
  34. spodjéden -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ breg; ~o drevo spodjédenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  35. spodjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. spodjésta; 2. os. mn. spodjéste, 3. os. mn. spodjedó tudi spodjêjo, nam. spodjést/spodjèst, spodjéden -a; spodjédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Črv ~e korenine; Voda je spodjedla breg; poud. spodjesti koga ~ sodelavca v službi |s prikritim, zahrbtnim delovanjem mu povzročiti škodo|
  36. spodkopáti -kópljem tudi spodkopáti -ám dov. spodkopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) kaj ~ drevo, hišo; poud. ~ učiteljevo avtoriteto |zmanjšati, onemogočiti jo|
  37. spodkopávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; spodkopávanje (ȃ) kaj Voda ~a bregove; poud. ~ oblast |s svojim delovanjem zmanjšati njen pomen, preprečiti njen obstoj|
  38. spodkosíti -ím dov. spodkósil -íla, nam. spodkosít/spodkosìt; spodkošênje; drugo gl. kosíti (í/ı̑ í) kaj ~ rožo
  39. spodlésti -lézem dov., nam. spodlést/spodlèst; spodlézen -a; spodlézenje; drugo gl. lesti (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ plot; poud. spodlesti koga ~ prijatelja pri dekletu |zahrbtno, zvijačno zasesti njegov položaj|
  40. spodletávati -am nedov. -ajóč; spodletávanje (ȃ) Sekira ~a; spodletavati komu Vse mu ~a, česar se loti |nima uspeha|
  41. spodletèl -éla -o in spodletél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ načrt spodletélost -i ž, pojm. (ẹ́)
  42. spodletéti -ím dov. spodletênje; drugo gl. leteti (ẹ́ í) Sekira ~i ob grči; spodleteti komu Vse mu je spodletelo; brezos. V poklicu mu je spodletelo |ni (bil) uspešen|
  43. spodmakníti tudi spodmákniti -em dov. spodmákni -te in -íte; spodmáknil -íla, spodmáknit, spodmáknjen -a; spodmáknjenje; (spodmáknit) (í/ı̑/á á) kaj ~ klado izpod kolesa; ~ lestev; poud. spodmakniti koga |preprečiti mu delovanje| spodmakníti se tudi spodmákniti se -em se (í/ı̑/á á) Podstavek se je spodmaknil
  44. spodmíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spodmíkanje (í ı̑; ı̑) kaj ~ podstavke; poud. spodmikati koga |preprečevati mu delovanje| spodmíkati se -am se (í ı̑; ı̑) Lestev se ~a
  45. spodmlét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) Temelji mostu so ~i spodmlétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  46. spodmléti -méljem dov., nam. spodmlèt/spodmlét; spodmlétje; drugo gl. mleti (ẹ́) kaj Voda je spodmlela breg
  47. spodmlévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spodmlévanje (ẹ́) kaj Deževnica ~a temelje spodmlévati se -am se (ẹ́) redk. Prod se ~a pod nogami se ugreza
  48. spodmòl -ôla [-l in -u̯] m (ȍ ó) zem. kraški ~
  49. spodmúliti se -im se dov. spodmúljenje (ú ȗ) poud. Fant se je spodmulil |se je začel kujati|
  50. spodmúljen -a -o; bolj ~ (ȗ) poud. ~ obraz |jezen, nejevoljen| spodmúljenost -i ž, pojm. (ȗ) poud.

   74.616 74.666 74.716 74.766 74.816 74.866 74.916 74.966 75.016 75.066  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA