Slovenski pravopis 2001

b (74.616-74.665)

  1. spárati -am dov. -an -ana; spáranje (ȃ) kaj ~ pulover
  2. sparcelíran -a -o; bolj ~ (ı̑) ~o zemljišče sparcelíranost -i ž, pojm. (ı̑)
  3. sparcelírati -am dov. -an -ana; sparcelíranje (ı̑) kaj ~ posestvo
  4. spáring.. prvi del podr. zlož. (ȃ) spáringpártner
  5. spáringpártner -ja m s -em člov. (ȃá) |nasprotni igralec pri boksarskih vajah|
  6. sparítev -tve ž, pojm. (ı̑) Žival je godna za ~
  7. spáriti 1 -im dov. spárjen -a; spárjenje (á ȃ) kaj redk. ~ korenje zdušiti; slabš. ~ kaj za večerjo |skuhati, speči| spáriti se -im se (á ȃ) Pivo se je sparilo
  8. spáriti 2 -im in sparíti -ím dov. spáril -a in spáril -íla, nam. spárit in sparít/sparìt; spárjenje in sparjênje; drugo gl. pariti 2 (á ȃ; í/ı̑ í) kaj ~ kobilo z žrebcem; ~ dva vola za vprego |dati v par| spáriti se -im se in sparíti se -ím se (á ȃ; í/ı̑ í) Psica se ni sparila
  9. spárjen 1 -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ zrak soparen; ~a pijača; ~a trava spárjenost -i ž, pojm. (ȃ)
  10. spárjen 2 -a -o in sparjèn -êna -o (ȃ; ȅ é é) ~a žival spárjenost -i in sparjênost -i ž, pojm. (ȃ; é)
  11. spároma nač. prisl. (á/ȃ) neobč. hoditi ~ v parih
  12. Spárta -e ž, zem. i. (ȃ) Šparta
  13. Spártak -a m, oseb. i. (ȃ) |voditelj upornih sužnjev|
  14. spartakijáda -e ž (ȃ) |športna prireditev|
  15. spártakovec -vca m s -em člov. (ȃ) zgod. |privrženec revolucionarnega krila nemške socialnodemokratske stranke| spártakovčev -a -o (ȃ) zgod.
  16. spasírati -am dov. -an -ana; spasíranje (ı̑) knj. pog. kaj ~ paradižnik pretlačiti
  17. spástičen -čna -o (á) ~ jok krčevit spástični -a -o (á) zdrav. ~ bronhitis spástičnost -i ž, pojm. (á)
  18. spáti spím nedov. spì spíte, spèč spéča; spál -a, spát; spánje; (spàt) (á í) ~ vso noč; mirno ~; ~ kot klada, polh; dati otroke spat; poud. Pozimi rastline ~ijo |počivajo|; z notranjim predmetom spati kaj ~ globoko spanje; poud. ~ spanje pravičnega |mirno, trdno spati|; omilj. spati pri kom, z/s kom |spolno občevati s kom| spáti se spí se (á í) neobč. komu ~i ~ mi zaspan sem
  19. spavperizírati -am dov. -an -ana; spavperizíranje (ı̑) neobč. obubožati, osiromašiti
  20. spázem -zma m (á; ȃ) zdrav. krč
  21. SPD SPD-ja in SPD -- [espedé -êja in səpədə̀ tudi espedé in səpədə̀] m, prva oblika s -em (ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑; ə̏) Slovensko planinsko društvo
  22. spec. okrajš. specialen
  23. speciálec -lca [ija] m s -em člov. (ȃ) voj. žarg. pripadnik enote za posebne namene speciálka -e [ija] ž, člov. (ȃ) voj. žarg. speciálčev -a -o [ija] (ȃ) voj. žarg.
  24. speciálen -lna -o [ija] (ȃ) ~ primer poseben, izreden; ~a barva oči nenavadna, posebna; knj. pog. Ta jed je res ~a izvrstna, odlična speciálni -a -o [ija] (ȃ) ~ pregled speciálnost -i ž, pojm. [ija] (ȃ) ~ razmer posebnost, izrednost; zdravniki vseh ~i specializacij
  25. specialíst -a [ija] m, člov. (ı̑) ~ za interno medicino specialístka -e [ija] ž, člov. (ı̑)
  26. specialístičen -čna -o [ija] (í) specialístični -a -o [ija] (í) ~ pregled specialístičnost -i [ija] ž, pojm. (í)
  27. specialitéta -e [ija] ž (ẹ̑) prodajati ~e iz vse Evrope ( posebnosti); postreči s ~o; poud. Njegova ~ so avtomobili |Na avtomobile se dobro spozna|
  28. specializácija -e [ija] ž, pojm. (á) programska ~ založb; iti na ~o v tujino
  29. specializánt -a [ija] m, člov. (á; ȃ á) ~ iz kirurgije specializántka -e [ija] ž, člov. (ȃ)
  30. specializíran -a -o [ija]; bolj ~ (ı̑) ozko ~ delavec; specializiran za kaj ~ ~ prodajo strokovnih knjig specializíranost -i [ija] ž, pojm. (ı̑)
  31. specializírati -am [ija] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; specializíranje (ı̑) kaj za kaj ~ trgovine za prodajo strojev; neobč. ~ metulje v zbirki razvrščati, razporejati; zdrav. žarg. ~ kirurgijo specializirati se v kirurgiji specializírati se -am se [ija] (ı̑) za kaj ~ ~ ~ polaganje ploščic; specializirati se v čem ~ ~ ~ jezikoslovju
  32. speciálka 1 -e [ija] ž (ȃ) |topografska karta|
  33. speciálka 2 -e [ija] ž, pojm. (ȃ) |posebno usposabljanje|: ~ za zidno slikarstvo
  34. speciálno [ija] nač. prisl. (ȃ) ~ se ukvarjati s čim posebno, nadrobneje
  35. spécies -- [ije] ž (ẹ́; ẹ̑) biol. vrsta
  36. specificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; specificíranje (ı̑) kaj ~ izdelke, predmete |nadrobno opisati, označiti|; ~ račun
  37. specífičen -čna -o (í) ~ pomen poseben, svojevrsten; ~a lastnost posebna, značilna, tipična specífični -a -o (í) fiz. ~ upor specífično -ega s, pojm. (í) nekaj ~ega v tej umetnosti posebnega, svojevrstnega specífičnost -i ž, pojm. (í) ~ kake lastnosti posebnost, značilnost, tipičnost; števn. krajevne ~i posebnosti
  38. specífično nač. prisl. (í) ~ romantičen način pisanja svojevrstno; ~ slovenska narodna posebnost značilno, tipično
  39. specífika -e ž, pojm. (í) ~ kraja ( posebnosti)
  40. specifikácija -e ž, pojm. (á) ~ izdelkov
  41. spèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) spéči -a -e (ẹ́) ~ agent; rastl. ~ popek spéči -ega m, člov. (ẹ́) buditi ~ega
  42. spečáti se -ám se dov. spečánje; drugo gl. pečati se (á ȃ) slabš. z/s kom ~a ~ z vsako žensko |ima spolne odnose|
  43. spečèn -êna -o (ȅ é é) ~ kruh; biti ~ spečênost -i ž, pojm. (é)
  44. spêči spêčem dov., 3. os. mn., neobč. spekó; spečênje; drugo gl. peči (é) koga/kaj ~ kruh; Vžigalica ga je spekla v prste; poud. Očitek ga je spekel |prizadel| spêči se spêčem se (é) ~ ~ z žerjavico
  45. speedway -a [spídvej] m s -em pojm. (ı̑); gl. spidvej
  46. speedwayíst -a [spidvejist] m, člov. (ı̑); gl. spidvejist
  47. speháti -ám [pə] dov. spehánje; drugo gl. pehati (á ȃ) koga ~ pijanca čez prag speháti se -ám se [pə] (á ȃ) poud. ~ ~ k izhodu |s težavo priti|
  48. speketáti -ám tudi speketáti -éčem dov.; drugo gl. peketati (á ȃ; ȃ ẹ́) Konja sta speketala po cesti
  49. spektákel -kla m (á) nastopati v ~u
  50. spektákelski -a -o [kə] (á) ~ film

   74.366 74.416 74.466 74.516 74.566 74.616 74.666 74.716 74.766 74.816  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA