Slovenski pravopis 2001

b (74.566-74.615)


  1. spàh spáha m (ȁ á) ~i med deskami; prirezati letve na ~
  2. spahálnik -a m (ȃ) |skobljič|
  3. spáhi -ja m s -em člov. (ȃ) zgod. |konjenik| spáhijev -a -o (ȃ) zgod.
  4. spáhija -e tudi spáhija -a m, druga oblika s -em člov. (á; ȃ) zgod. |turški zemljiški posestnik| spáhijev -a -o (á; ȃ), spáhijin -a -o (á; ȃ) zgod.
  5. spahníti in spáhniti -em tudi spáhniti -em dov. spáhnjenje; drugo gl. pahniti (í/ı̑/á á; á; á ȃ) kaj ~ deske, doge
  6. spahníti se in spáhniti se -e se tudi spáhniti se -e se dov. spáhni se -te se in -íte se tudi -i se -ite se; spáhnil se -íla se tudi -il se -ila se; spáhnjenje; (spáhnit se) (í/ı̑/á á; á; á ȃ) komu Spahnilo se mu je
  7. spáhnjen -a -o (á; ȃ) ~e deske; biti ~ na utor spáhnjenost -i ž, pojm. (á; ȃ)
  8. spáhnjenica -e ž (á; ȃ) sredozemska hiša s ~o
  9. spahováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; spahovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ deske, doge
  10. spahováti se -újem se nedov. -ujóč se, -áje se; -àl se -ála se; spahovánje; (-àt se) (á ȗ) komu Po vinu se mu ~uje
  11. spajálec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) ~ kovin spajálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  12. spajálen -lna -o (ȃ) spajálni -a -o (ȃ) ~o orodje
  13. spajálnik -a m (ȃ) neobč. spajkalnik
  14. spajálo -a s, snov. (á) neobč. spajkalo
  15. spájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spájanje (á; ȃ) koga/kaj ~ lesene, kovinske dele; ~ nova dognanja z že znanim; neobč. Skupno delo jih ~a druži, povezuje spájati se -am se (á; ȃ) v kaj Molekule se ~ajo v makromolekule; spajati se z/s kom/čim ~ ~ s podlago
  16. spajdášiti se -im se dov. spajdášenje (á ȃ) slabš. proti komu Vsi so se spajdašili proti županu |združili, nastopili|; slabš. spajdašiti se z/s kom ~ ~ z goljufi |začeti se družiti, sodelovati|
  17. spájka -e ž, snov. (ȃ) |zlitina|
  18. spajkálen -lna -o (ȃ) spajkálni -a -o (ȃ) ~ gorilnik
  19. spajkálnik -a m (ȃ) |priprava|
  20. spajkálo -a s (á) |orodje|
  21. spájkan -a -o (ȃ) teh. spájkani -a -o (ȃ) ~ spoj spájkanost -i ž, pojm. (ȃ) teh.
  22. spájkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spájkanje (ȃ) teh. kaj ~ cevi
  23. spàk spáka m, člov. (ȁ á) pravljična pripoved o ~ih; slabš. izogibati se tega ~a |zoprnega človeka|
  24. spáka -e ž (á; ȃ) delati ~e; iz lesa izrezljana ~; poud. jezikovne ~e |popačene besede, besedne zveze|; člov., poud. Ta ~ hoče vse vedeti |zoprni človek|; redk. roditi ~o spačka
  25. spákast -a -o (á; ȃ) slabš. ~ obraz |podoben spaki|
  26. spákec -kca m s -em člov. (ȃ) manjš.; poud. pravljice o ~u |o spaku| spákčev -a -o (ȃ) poud.
  27. spakedrán -a -o; bolj ~ (á) slabš. govoriti ~ jezik |popačen| spakedránost -i ž, pojm. (á) slabš. |popačenost|
  28. spakedránka -e ž (á) slabš. |popačenka|: nemške ~e
  29. spakedránščina -e ž, pojm. (á; ȃ) slabš. govoriti v ~i |v popačenem jeziku|
  30. spakedráti -ám dov. -àj -ájte; -àl -ála, -àt, -án -ána; spakedránje; (-àt) (á ȃ) slabš. kaj ~ ime kraja |popačiti|
  31. spákica -e ž, člov. (á; ȃ) manjš.; poud. smeh njegove ~e |otroka, deklice| spákičin -a -o (á; ȃ) poud.
  32. spakírati -am dov. -an -ana; spakíranje (ı̑) kaj ~ pohištvo; knj. pog. |pripraviti prtljago|
  33. spakljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) ~ otrok; biti preveč ~ spakljívost -i ž, pojm. (í)
  34. spakljívec -vca m s -em člov. (ı̑) poud. |spakljiv človek| spakljívka -e ž, člov. (ı̑) poud. spakljívčev -a -o (ı̑) poud.
  35. spakljívo nač. prisl. (í) ~ se nasmehniti, našobiti
  36. spakoválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) poud. |kdor se rad spakuje| spakoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) poud. spakoválčev -a -o [u̯č] (ȃ) poud.
  37. spakováti se -újem se nedov. -ujóč se, -ováje se; -àl se -ála se, -àt se; spakovánje; (-àt se) (á ȗ) komu ~ ~ sošolcem; poud. |nenaravno, izumetničeno se vesti|
  38. spálec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) neobč. zbuditi ~e speče spálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) neobč. spálčev -a -o [u̯č] (ȃ) neobč.
  39. spálen -lna -o (ȃ) spálni -a -o (ȃ) ~ vagon; ~a srajca
  40. spálka -e ž (ȃ) žarg. spalna vreča
  41. spálnica -e ž (ȃ) postelje v ~i; prodati ~o |pohištvo|
  42. spálničen -čna -o (ȃ) spálnični -a -o (ȃ) ~a vrata
  43. spálnik -a m (ȃ) voziti se v ~u
  44. spametován -a -o; bolj ~ (á) ~ človek; ~ se vrniti domov spametovánost -i ž, pojm. (á)
  45. spametováti -újem dov. -àl -ála, -àt, -án -ána; spametovánje; (-àt) (á ȗ) koga Izkušnje so ga spametovale; brezos. Ni ga še spametovalo spametováti se -újem se (á ȗ) Čas je, da se ~uješ
  46. spánček -čka m, pojm. (á) manjš.; poud. popoldanski ~ |spanec|
  47. spánčkati -am nedov. -ajóč, -áje; spánčkanje (ȃ) otr., ljubk. |spati|
  48. spánec -nca m s -em pojm. (á) predramiti se iz ~a
  49. spánje -a s, pojm. (á) zbuditi se iz ~a; govoriti v ~u; poud. pogrezniti se v ~ |trdno zaspati|; nemirno ~; poud. sladko ~ |prijetno|; zimsko ~ medveda
  50. spáran -a -o (á) ~ šiv spáranost -i ž, pojm. (á)

   74.316 74.366 74.416 74.466 74.516 74.566 74.616 74.666 74.716 74.766  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA