Slovenski pravopis 2001
b (7.451-7.500)
-
obiskán -a -o; bolj ~ (á) dobro ~ turistični kraj obiskánost -i ž, pojm. (á)
-
obiskánec -nca m z -em člov. (á) posloviti se od ~a obiskánka -e ž, člov. (á) obiskánčev -a -o (á)
-
obiskáti -íščem dov. obiskánje; drugo gl. iskati (á í) koga/kaj ~ bolnika; Grem obiskat znanca; neobč.: ~ frizerja iti k frizerju; Na stara leta ga je obiskala bolezen je zbolel; olepš. Tatovi so obiskali znanega zlatarja |so okradli|
-
obiskoválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) pričakovati ~a; ~ knjižnice obiskoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) obiskoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
-
obiskoválnica -e ž (ȃ) ~ v vojašnici |soba za obiske|
-
obiskováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; obiskovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ prijatelje; neobč.: ~ gledališče hoditi v gledališče; Razred ~uje trideset učencev v razredu je
-
obíst -i ž (ı̑) zastar. bolne ~i ledvice; poud. poznati soseda do ~i |vse njegove lastnosti|
-
obít -a -o (ı̑) z/s čim z lesom ~a stena
-
obíti 1 -ídem dov. -i -ite; obšèl -šlà -ò tudi -ó, -ít/-ìt, obíden -a; obídenje; (-ít/-ìt) (í) koga/kaj ~ gozd v enem dnevu; Obšel ga je dvom; publ. Pri podelitvi nagrad so ga obšli |ga niso upoštevali|; srečno ~ sovražnika
-
obíti 2 obíjem dov., nam. obít/obìt; obítje; drugo gl. biti 1 (í ı̑) kaj z/s čim ~ steno z lesom
-
objádrati -am dov. -an -ana; objádranje (ȃ) kaj ~ nevarne čeri; ~ obalo; poud. ~ vse ustanove |obiti, obiskati|
-
objáhati -am tudi objáhati -jášem dov. -aj -ajte tudi -i -ite; -an -ana; objáhanje (á; ȃ; á; ȃ) kaj ~ mesto
-
objásniti -im tudi objasníti -ím dov. -i -ite tudi objásni -íte; -il -ila tudi -íl -íla, -it tudi -ít/-ìt, objásnjen -a tudi objasnjèn -êna; objásnjenje tudi objasnjênje; (-it tudi -ít/-ìt) (á ȃ; ȃ; í/ı̑ í) → pojasniti: komu kaj ~ učencem vprašanje
-
objáva -e ž, pojm. (ȃ) ~ novice; ~ o čem; števn. ~e po radiu; voj. |dokument|
-
objavítelj -a m z -em člov. (ı̑) ~ kritike objavíteljica -e ž, člov. (ı̑) objavíteljev -a -o (ı̑) objavíteljičin -a -o (ı̑)
-
objáviti -im dov. objávljen -a; objávljenje (á ȃ) kaj ~ novico; ~ sestavo vlade → sporočiti, razglasiti; objaviti komu kaj ~ prijatelju svoj namen → povedati, sporočiti; ~ vojno → napovedati
-
objávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; objávljanje (á) kaj ~ novice
-
objávljen -a -o (ȃ) biti ~ v knjižni obliki objávljenost -i ž, pojm. (ȃ)
-
objavljív -a -o (í; ı̑ í í) ~ spis objavljívost -i ž, pojm. (í)
-
objédati -am nedov. -ajóč; -an -ana; objédanje (ẹ́) kaj Zajci ~ajo drevesna debla; poud. objedati koga ~ znance |opravljati, obrekovati|
-
objéden -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~a drevesca objédenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
-
objékt -a m (ẹ̑) industrijski ~; publ.: plovni ~ (večje) plovilo; ~ razprave predmet; opredeliti ~ določene znanosti področje; postati ~ različnih šal osrednja oseba; jezikosl. predmet
-
objékten -tna -o (ẹ̑) objéktni -a -o (ẹ̑) jezikosl. ~ stavek predmetni odvisnik; ~a maketa; fiz. ~o stekelce
-
objektív -a m (ı̑) ~ daljnogleda, fotoaparata
-
objektivácija -e ž, pojm. (á) ~ česa v stvarnosti opredmetenje
-
objektíven -vna -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) ~ sodnik nepristranski, pravičen; ~a resnica splošnoveljavna; ~o merilo neosebno, stvarno; biti premalo ~ nepristranski, pravičen objektívni -a -o (ı̑) ~ idealizem objektívnost -i ž, pojm. (ı̑)
-
objektivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; objektivíranje (ı̑) kaj ~ merila za presojanje objektivírati se -am se (ı̑) Misel se lahko ~a v jeziku opredmeti
-
objektivístičen -čna -o; bolj ~ (í) ~ opis narave objektivístičnost -i ž, pojm. (í)
-
objektivitéta -e ž (ẹ̑) filoz. objektivnost
-
objektivizácija -e ž, pojm. (á) ~ čustvovanja opredmetenje; ~ idej z dejanji
-
objektivízem -zma m, pojm. (í) znanstveni ~; ~ realizma
-
objektivizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; objektivizíranje (ı̑) kaj ~ presojanje; ~ svoj etični nazor opredmetiti; ~ avtobiografsko snov posplošiti objektivizírati se -am se (ı̑) Ideja se je objektivizirala v različnih pojavih opredmetila
-
objektívno nač. prisl. -ej(š)e (ı̑; ı̑) govoriti, soditi ~ nepristransko, pravično; biti ~ kriv
-
objéktnik -a m (ẹ̑) fiz. objektno stekelce
-
objèm -éma m (ȅ ẹ́) ~ ob slovesu; poud. planiti si v ~ |burno se objeti|; privzdig.: živeti v ~u gozdov v gozdovih; priti v ~ smrti umreti
-
objémati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; objémanje (ẹ̑) koga/kaj ~ prijatelje; ~ si kolena; poud. ~a jih gosta megla |So v gosti megli| objémati se -am se (ẹ̑) Ljubimca sta se objemala
-
objémčkati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; objémčkanje (ẹ̑) manjš.; otr. |objemati, objeti|
-
objémen -mna -o (ẹ̑) objémni -a -o (ẹ̑) teh. ~ kot
-
objémka -e ž (ẹ̑) teh. ~ za cevi
-
objést -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč. narediti kaj iz ~i iz objestnosti
-
objésten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ otrok; slabš. ~ fevdalec |brezobziren| objéstnost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ otrok; storiti kaj iz ~i; števn. počenjati ~i
-
objésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. objésta; 2. os. mn. objéste, 3. os. mn. objedó tudi objêjo, nam. objést/objèst, objéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Gosenice so objedle zelje objésti se -jém se (ẹ́) star. preobjesti se
-
objéstnež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |objesten človek| objéstnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. objéstnežev -a -o (ẹ̑) poud. objéstničin -a -o (ẹ̑) poud.
-
objéstno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) poud. ~ odgovarjati |brezobzirno|
-
objét -a -o (ẹ̑) ~ par; držati kolena ~a objétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
-
objéti -jámem dov. objêmi -íte; objél -a, objèt/objét, objét -a; objétje; (objèt/objét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ dekle; ~ drevo; poud. Objela jih je noč |znočilo se je|
-
objézditi -im dov. -en -ena; objézdenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ posestvo
-
objézerski -a -o (ẹ̑) ~ travnik
-
objókan -a -o; bolj ~ (ọ́) ~ fantek objókanost -i ž, pojm. (ọ́)
-
objókanec -nca m z -em člov. (ọ́) poud. |objokan človek| objókanka -e ž, člov. (ọ́) poud. objókančev -a -o (ọ́) poud.
7.201 7.251 7.301 7.351 7.401 7.451 7.501 7.551 7.601 7.651
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani