Slovenski pravopis 2001

b (73.266-73.315)


  1. slézov -a -o (ẹ̑) ~ čaj
  2. slíčen -čna -o; -ejši -a -e (í; í ı̑ í; í) zastar. podoben: ~ par čevljev; sličen komu/čemu biti ~ očetu slíčno -ega s, pojm. (í) zastar. podobno: doživeti nekaj ~ega slíčnost -i ž, pojm. (í) zastar. podobnost
  3. slíčica -e ž (ı̑) manjš.; poud. |slika|
  4. slíka -e ž (ı̑) oljnata ~; ~ na steklu; ~ na naslovni strani; ~ v učbeniku; televizijska ~; ~ življenja v romanu; neobč. imeti pravo ~o o čem predstavo; poud. biti ~ |poseben, nenavaden človek|; šalj. gasilska ~ |skupinska|; fot. ostra ~; gled. drama v sedmih ~ah; vremen. vremenska ~; zdrav. krvna ~
  5. slíkan -a -o (ı̑) slíkani -a -o (ı̑) um. ~o okno
  6. slíkanica -e ž (ı̑) otroška ~ z živalmi
  7. slíkaniški -a -o (ı̑) ~e zvrsti
  8. slikár -ja m s -em člov. (á) razstava znanega ~a; akademski ~; ~ impresionist; knj. pog. dvorana s slovenskimi ~i |s slikami slovenskih slikarjev|; neobč. ~ ljudi in življenja opisovalec slikárka -e ž, člov. (á) slikárjev -a -o (á)
  9. slikaríja -e ž, pojm. (ı̑) poud. ukvarjati se s ~o |s slikarstvom|; števn., poud. ~e na steni |slike|
  10. slikárna -e ž (ȃ) ~ v keramični tovarni
  11. slikárski -a -o (á) ~a razstava
  12. slikársko nač. prisl. (á) ~ okrašene začetne črke; ~ zanimiv motiv
  13. slikárstvo -a s, pojm. (ȃ) ljudsko ~
  14. slíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; slíkanje (ı̑) koga/kaj ~ otroke; ~ pokrajino; ~ želodec; poud. Film dobro ~a življenje zapornikov |prikazuje|; ~ na les, platno; ~ v olju, akvarelu slíkati se -am se (ı̑) ~ ~ za osebno izkaznico
  15. slíkica -e ž (ı̑) manjš.; poud. ~e v stripih |slike|
  16. slíko.. prvi del podr. zlož. (ı̑) slíkopleskár
  17. sliko.. prvi del podr. zlož. slikopís
  18. slikopís -a m, pojm. (ı̑) neobč. slikovna pisava
  19. slíkopleskár -ja in slíkopléskar -ja m s -em člov. (ı̑á; ı̑ẹ̑) slíkopleskárka -e in slíkopléskarka -e ž, člov. (ı̑á; ı̑ẹ̑) slíkopleskárjev -a -o in slíkopléskarjev -a -o (ı̑á; ı̑ẹ̑)
  20. slíkopleskárstvo -a s, pojm. (ı̑ȃ) ukvarjati se s ~om; števn. odpreti ~
  21. slikôven -vna -o in slíkoven -vna -o (ó; ȏ; ı̑) slikôvni -a -o in slíkovni -a -o (ó; ȏ; ı̑) ~o gradivo slikôvnost -i in slíkovnost -i ž, pojm. (ó; ȏ; ı̑)
  22. slikovít -a -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) ~ kraj; Njegovo izražanje je zelo ~o slikovítost -i ž, pojm. (ı̑)
  23. slikovíto nač. prisl. -ej(š)e (ı̑; ı̑) ~ se izražati, pripovedovati
  24. slikôvno in slíkovno nač. prisl. (ó/ȏ; ı̑) izražati se zvočno in ~; ~ izviren
  25. slína -e ž, snov. (í) požreti ~o; polževa ~; poud. cediti ~e po čem, za čim |zelo si želeti česa|; šalj. kačja ~ |žganje|
  26. slínar -ja m s -em člov. (ı̑) poud. jokavi ~ |otrok|; živ. |polž| slínarka -e ž, člov. (ı̑) poud. slínarjev -a -o (ı̑)
  27. slínarica -e ž (ı̑) |žuželka|
  28. slínast -a -o; bolj ~ (í) ~ gobec; slabš.: ~a ljubezen do otrok |pretirano čustvena|; ~o govorjenje |pretirano prijazno, priliznjeno|
  29. slínasto nač. prisl. (í) slabš. ~ se vesti |pretirano prijazno, priliznjeno|
  30. slínav -a -o; bolj ~ (í) ~ otrok; slabš.: ~a pesem |pretirano čustvena|; ~o vedenje |pretirano prijazno, priliznjeno|; biti še zelo ~ |mlad, nedorasel| slínavost -i ž, pojm. (í)
  31. slínavec -vca m s -em člov. (í) slabš. |mlad fant| slínavčev -a -o (í) slabš.
  32. slínavka -e ž (í) vnetje slinavk; trebušna ~; pojm., vet. |bolezen|
  33. slínček -čka m (ı̑) zavezati otroku ~
  34. slínež -a m s -em člov. (ı̑) slabš. |priliznjenec| slínežka -e ž, člov. (ı̑) slabš. |priliznjenka| slínežev -a -o (ı̑) slabš.
  35. slíniti -im nedov. -èč -éča; slínjen -a; slínjenje (í ı̑) kaj ~ prste; slabš. sliniti koga |poljubljati| slíniti se -im se (í ı̑) Otrok se ~i; slabš. sliniti se komu/čemu ~ ~ novemu šefu |dobrikati se, prilizovati se|; slabš. sliniti se za kom ~ ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|; slabš. Nehaj se sliniti |jokati|
  36. slíp -a m, pojm. (ı̑) teh. |zaostajanje vrtilne hitrosti enega dela naprave|
  37. slišáj -a m s -em (ȃ) neobč. približati se komu na ~ |na zelo majhno razdaljo|
  38. slíšati -im dvovid., nedov. -èč -éča; -an -ana; slíšanje (í ı̑) koga/kaj ~ lajanje; ~ novico; Ali ga ~iš, kako se laže; slišati kaj o kom/čem ~ dobre stvari o novem učitelju; poud. O zdravniku noče nič ~ |noče se zdraviti|; knj. pog. O tem se dosti ~i govori; Vedno slabše ~i; poud. Slišite, gospa, tako ne gre |izraža nejevoljo, nestrpnost| slíšati jih -im jih (í ı̑) knj. pog., poud. |biti oštet| slíšati se -im se (í ı̑) Zvon se daleč ~i; poud. To se lepo ~i, res pa ni |je lepo povedano|; knj. pog. Popoldne se ~iva |te pokličem po telefonu|
  39. slišèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) gluhi in ~i otroci
  40. slíšen -šna -o (í; í ı̑ í) komaj ~ glas slíšni -a -o (í) fiz. ~a frekvenca slíšnost -i ž, pojm. (í)
  41. slíšno nač. prisl. (í) komaj ~ govoriti, stokati
  42. slíva -e ž (í) posaditi ~o; mn., snov. marmelada iz sliv
  43. slívar -ja m s -em člov. (ı̑) |predelovalec sliv v prunele|; zgod. |plemič na Hrvaškem| slívarica -e ž, člov. (ı̑) slívarjev -a -o (ı̑) slívaričin -a -o (ı̑)
  44. slívarski -a -o (ı̑) ~a dejavnost
  45. slívast -a -o (í) ~a oblika
  46. slíven -vna -o (ı̑) redk. slivov slívni -a -o (ı̑) ~ nasad
  47. slívje -a s, skup. (ı̑) |slivovo drevje|
  48. Slívje -a s, zem. i. (ı̑) v ~u slívski -a -o in slívarski -a -o (ı̑; ı̑) Slívčan -a in Slívarec -rca m, druga oblika s -em preb. i. (ı̑; ı̑) Slívčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  49. Slívnica pri Cêlju -e ~ ~ ž, zem. i. (ı̑ é) v in na ~i ~ ~, neurad. v in na ~i slívniški -a -o (ı̑) Slívničan -a m, preb. i. (ı̑) Slívničanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  50. slívnik -a m (ı̑) pokr. slivnjak

   73.016 73.066 73.116 73.166 73.216 73.266 73.316 73.366 73.416 73.466  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA