Slovenski pravopis 2001
b (73.166-73.215)
-
Slávkov -a m, zem. i. (ȃ) |češko mesto|: v ~u slávkovski -a -o (ȃ) Slávkovčan -a m, preb. i. (ȃ) Slávkovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
-
slávljen -a -o in slavljèn -êna -o; bolj ~ (á; ȃ; ȅ é é) zelo ~ pesnik slávljenost -i in slavljênost -i ž, pojm. (á; ȃ; é)
-
slávljenec -nca m s -em člov. (á; ȃ) voščiti ~u slávljenka -e ž, člov. (á; ȃ) slávljenčev -a -o (á; ȃ)
-
slávnica -e ž (ȃ) neobč. slavilna pesem
-
Slávnik -a m, zem. i. (ȃ) |gora na Primorskem|: na ~u slávniški -a -o (ȃ)
-
slávno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ končati delo
-
slávnost -i ž (á) prirediti ~; spominska ~
-
slávnosten -tna -o; bolj ~ (á) ~a predaja ladje slovesna slávnostni -a -o (á) ~ govor slávnostnost -i ž, pojm. (á)
-
slavo.. 1 prvi del podr. zlož. slavohlépen, slavolók
-
slavo.. 2 prvi del podr. zlož. |slovanski| slavofílstvo
-
slavofíl -a m, člov. (ı̑) neobč. slovanofil slavofílka -e ž, člov. (ı̑) neobč. slovanofilka
-
slavofílstvo -a s, pojm. (ı̑) neobč. slovanofilstvo
-
slavohlépen -pna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) ~ človek slavohlépnost -i ž, pojm. (ẹ́) storiti kaj iz ~i
-
slavohlépje -a s, pojm. (ẹ̑) storiti kaj iz ~a
-
slavohlépnež -a m s -em člov. (ẹ̑) poud. |slavohlepen človek| slavohlépnica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. slavohlépnežev -a -o (ẹ̑) poud. slavohlépničin -a -o (ẹ̑) poud.
-
slavolóčen -čna -o (ọ̑) slavolóčni -a -o (ọ̑) ~ obok
-
slavolók -a m (ọ̑) ~ za zmagovalca; ~ v čast novoporočencema
-
Slavolók zmáge -a -e m, zem. i. (ọ̑ ȃ) |slavolok v Parizu|
-
Slávomir -ja m s -em oseb. i. (ȃ; ȃ) Slávomirjev -a -o (ȃ)
-
Slavónija -e ž, zem. i. (ọ́) |hrvaška pokrajina|: v ~i slavónski -a -o (ọ̑) Slavónec -nca m s -em preb. i. (ọ̑) Slavónka -e ž, preb. i. (ọ̑) Slavónčev -a -o (ọ̑)
-
slavospèv -éva in slavospév -a m (ȅ ẹ́; ẹ̑) ~ junaku
-
slavospéven -vna -o (ẹ́; ẹ̑) neobč. slavilen slavospévnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) neobč. slavilnost
-
slavožêljen -jna -o; bolj ~ (é; é ȇ é) biti zelo ~ slavožêljnost -i ž, pojm. (é)
-
sléč -a m s -em (ẹ̑) |rastlina|
-
sléčen -a -o (ẹ̑) ~o telo sléčenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
-
sléčenec -nca m s -em člov. (ẹ̑) prilož. nudist sléčenka -e ž, člov. (ẹ̑) prilož. nudistka sléčenčev -a -o (ẹ̑) prilož.
-
sléči sléčem dov. sléci -te/-íte; slékel -kla, sléč/slèč, sléčen -a; sléčenje; (sléč/slèč) (ẹ́) koga/kaj ~ hlače; ~ otroka; sleči komu kaj ~ gostu plašč sléči se sléčem se (ẹ́) popolnoma se sleči
-
sléd 1 -a m živ. (ẹ̑) |riba|
-
sléd 2 -ú tudi sléd -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ẹ̑ ȗ; ẹ̑) iti po ~u; po ~ovih sklepati na vlom; zajčji ~ovi; ~ovi bombardiranja; ~ rimske stavbe; ~ovi neprimerne vzgoje; poud.: ~ življenja v ponesrečencu |znaki|; izginiti brez ~u |neznano kam|; biti na ~u zločincu |po znamenjih sklepati, kje je|
-
sléd 3 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ı̑) iti po ~i; lisičje ~i; ~ storilčevih prstov na žrtvi; iti po ~eh divjačine; Dogodki so pustili globoke ~i v kulturnem življenju; poud.: V njem je ugasnila vsaka ~ ljubezni |najmanjša količina|; Za njim je izginila vsaka ~ |nihče ne ve, kje je|
-
sledár -ja m s -em živ. (á) |pes|
-
slédec -dca m s -em živ. (ẹ̑) |pes|
-
sledèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) Dnevni red je ~ → naslednji, tak sledéči -a -e (ẹ́) ~e jutro → drugo, naslednje sledéče -ega s, pojm. (ẹ́) Sporočam ~ → naslednje
-
sléden -dna -o (ẹ́) slédni -a -o (ẹ́) ~ pes
-
sledílec -lca [u̯c] m s -em člov. (ı̑) ~ s psom sledílka -e [u̯k] ž, člov. (ı̑) sledílčev -a -o [u̯č] (ı̑)
-
sledílen -lna -o (ı̑) sledílni -a -o (ı̑) ~ pes
-
sledílnik -a m (ı̑) uporabljati ~ pri prepisovanju |ravnilo|
-
sledíšče -a s (í) lovišče z več ~i
-
sledítelj -a m s -em člov. (ı̑) redk. sledilec sledíteljica -e ž, člov. (ı̑) redk. sledilka sledíteljev -a -o (ı̑) redk. sledíteljičin -a -o (ı̑) redk.
-
sledítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ divjadi
-
sledíti -ím nedov. slédi -íte in slêdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; sledênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) komu/čemu ~ divjadi; ~ materi za petami; Poročilu je sledila razprava; ~ pouku; publ.: ~ modi oblačiti se po modi; ~ ukazu ubogati, izpolniti ukaz; ~ zgledu ravnati se po zgledu, posnemati zgled; slediti koga/kaj ~ dekle s pogledom; Lovec ~i divjo svinjo; publ. slediti iz česa Kaj ~i ~ tega se vidi, je razvidno, se da sklepati; star. slediti za čim ~ ~ zlatom iskati ga; Nadaljevanje ~i; publ. Uspeh je hitro sledil je bil hitro viden, opazen; urad. Besedilo se dopolni, kot ~i sledíti se -ím se (í/ı̑ í) star. Razvaline gradu se še ~ijo so še vidne, opazne
-
slédje -a s (ẹ̑) nov., jezikosl. časovno, slovnično ~
-
sledljív -a -o (í; ı̑ í í) težko ~e stopinje sledljívost -i ž, pojm. (í)
-
sledník -a m, člov. (í) neobč.: skriti se ~u zasledovalcu; Župančičevi ~i posnemovalci; odkriti ~a vohuna; živ., lov. |pes, ki sledi divjad|
-
slédnji -a -e (ẹ̑) neobč.: ~ dan vsak; ~a lastnost nazadnje omenjena, zadnja slédnji -ega m, člov. (ẹ̑) neobč. izbrati ~ega nazadnje omenjenega, zadnjega
-
slédnjič čas. prisl. (ẹ̑) neobč. ~ je sprevidel, da je vse zaman nazadnje
-
sledúh -a m, člov. (ú; ȗ) slabš. |zasledovalec; vohun| sledúhinja -e ž, člov. (ú; ȗ) slabš. |zasledovalka; vohunka|
-
slegúr -ja m s -em živ. (ú) |ptič|
-
sléherni -a -o prid. cel. vrst. zaim. (ẹ̑) neobč. vsak: zahtevati odgovornost od ~ega človeka; izkoristiti ~ trenutek; izogibati se ~emu boju kakršnemu koli sléherni -ega m, člov. (ẹ̑) neobč. vsakdo, vsak: ~ izmed nas je že doživel kaj podobnega
-
sléhernik -a m, člov. (ẹ̑) poud. |vsak človek, vsakdo; navaden človek| sléhernica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. sléherničin -a -o (ẹ̑) poud.
72.916 72.966 73.016 73.066 73.116 73.166 73.216 73.266 73.316 73.366
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani