b (7.301-7.350)

7301. óbčnoiménski -a -o (ọ́/ọ̑ẹ̑) jezikosl. ~ pridevnik, samostalnik óbčnoiménskost -i ž, pojm. (ọ́/ọ̑ẹ̑) jezikosl.
7302. občŕtati -am dov. -an -ana; občŕtanje (ŕ; ŕ ȓ) kaj ~ slabo odtisnjena mesta
7303. občrtávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; občrtávanje (ȃ) kaj ~ neznane besede občrtávati se -am se (ȃ) Postava se ~a v mraku
7304. občudoválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ naravnih lepot občudoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) občudoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
7305. občudoválen -lna -o; bolj ~ (ȃ) ~ pogled občudoválnost -i ž, pojm. (ȃ)
7306. občudovánec -nca m z -em člov. (á) poud. |občudovan človek| občudovánka -e ž, člov. (á) poud. občudovánčev -a -o (á) poud.
7307. občudováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; občudovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ športnike; ~ slike na razstavi
7308. občudujóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ pogled
7309. občudujóče nač. prisl. (ọ́) ~ gledati
7310. občútek -tka m (ȗ) ~ bolečine; vidni ~; ~ za hitrost; hoditi v temi po ~u; voziti z ~om; imeti ~, da jih je več meniti, domnevati; poud. povedati z ~om ponosa |s ponosom|
7311. občúten ¹ -a -o; bolj ~ (ú; ȗ) globoko ~e pesmi občútenost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
7312. občúten ² -tna -o; -ejši -a -e (ú; ȗ; ú; ȗ) poud. |precej velik, precejšen|: ~a razlika; Škoda je ~a občútnost -i ž, pojm. (ȗ) poud.
7313. občúten ³ -tna -o (ú) Taka svetloba ni ~a za naše oko |zaznavna| občútnost -i ž, pojm. (ȗ)
7314. občúteno nač. prisl. (ú/ȗ) ~ peti
7315. občutíti in občútiti -im dov. občútenje; drugo gl. čutiti (í/ı̑/ú ú) koga/kaj ~ bolečino; občutiti kaj pred kom/čim ~ spoštovanje pred starši
7316. občútje -a s, pojm. (ȗ) otožno ~ v pesmi; neobč.: ~ žalosti občutek; prijetno ~ ob kozarcu vina razpoloženje
7317. občutljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) preveč ~ človek; občutljiv za kaj biti ~ ~ mraz občutljívost -i ž, pojm. (í)
7318. občutljívec -vca m z -em člov. (ı̑) poud. |občutljiv človek| občutljívka -e ž, člov. (ı̑) poud. občutljívčev -a -o (ı̑) poud.
7319. občutljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ reagirati na kaj
7320. občútno mer. prisl. -ej(š)e (ú; ú) poud. ~ škodovati komu |zelo, precej|
7321. obdájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obdájanje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ lepotico z razkošjem; poud. ~ slavljenca s častmi |častiti|; ~ vrtove z ograjami obdájati se -am se (ȃ) z/s kom/čim ~ ~ s sposobnimi ljudmi
7322. obdarítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ otrok
7323. obdaríti -ím dov. obdári -íte; obdáril -íla, -ít/-ìt, obdárjen -a tudi obdarjèn -êna; obdárjenje tudi obdarjênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) koga z/s čim ~ dekleta z dragocenostmi; neobč. Narava ga je obdarila z bistrostjo Po naravi je bister
7324. obdárjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obdárjanje (á) koga z/s čim ~ otroke z igračami
7325. obdárjen -a -o tudi obdarjèn -êna -o (ȃ; ȅ é é) z/s čim z živahno domišljijo ~ otrok obdárjeni -ega tudi obdarjêni -ega m, člov. (ȃ; é) zahvala ~ih obdárjenost -i tudi obdarjênost -i ž, pojm. (ȃ; é)
7326. obdarovánec -nca m z -em člov. (á) zahvala ~ev obdarovánka -e ž, člov. (á) obdarovánčev -a -o (á)
7327. obdarováti -újem dov. obdarovánje; drugo gl. darovati (á ȗ) koga z/s čim ~ maškare s krofi; neobč. Narava ga je obdarovala z bistrostjo Po naravi je bister
7328. obdáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. obdásta in obdáta; 2. os. mn. obdáste in obdáte; drugo gl. dati (á) koga/kaj z/s čim ~ mesto z obzidjem; poud. ~ otroka z ljubeznijo |mu jo izkazovati| obdáti se -dám se (á) z/s kom/čim ~ ~ s sposobnimi ljudmi; neobč. ~ ~ s potrpljenjem |biti potrpežljiv|
7329. obdávčen -a -o; bolj ~ (ȃ) biti ~ obdávčeni -a -o (ȃ) ~ dohodek obdávčenost -i ž, pojm. (ȃ)
7330. obdávčenec -nca m z -em člov. (ȃ) seznam ~ev obdávčenka -e ž, člov. (ȃ) obdávčenčev -a -o (ȃ)
7331. obdavčeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; obdavčevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ dohodke; ~ državljane
7332. obdavčítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ dohodkov; pregledati dosedanjo ~ obdavčenost
7333. obdávčiti -im dov. -en -ena; obdávčenje (á ȃ) koga/kaj ~ blago; ~ obrtnike
7334. obdavčljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) Ta dohodek ni ~ obdavčljívost -i ž, pojm. (í)
7335. obdélan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) kamnoseško ~ opornik obdélani -a -o (ẹ̑) ~a plast zemlje obdélanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
7336. obdélati -am dov. -an -ana; obdélanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ ledino, vinograd; ~ učno snov; publ. znanstveno ~ najdišče raziskati, preučiti; poud. obdelati koga Kritik ga je neusmiljeno obdelal |ocenil, skritiziral|; ~ koga s pestmi |pretepsti|; ~ volivce pred volitvami |pridobiti, pregovoriti|
7337. obdeláva -e ž, pojm. (ȃ) ~ polja; dramska ~ motiva; površinska ~; dobra letina zaradi primerne ~e zemlje obdelanosti; publ. slikarska ~ ozadja oblikovanje
7338. obdeloválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ kamna obdeloválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) obdeloválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
7339. obdeloválen -lna -o (ȃ) obdeloválni -a -o (ȃ) ~ načrt obdeloválnost -i ž, pojm. (ȏ)
7340. obdeloválnica -e ž (ȃ) ~ in brusilnica v tovarni
7341. obdelovánec -nca m z -em (á) stružiti ~e |predmete|
7342. obdelováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; obdelovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ njivo; ~ podatke; publ. ~ zgodovino mest raziskovati, preučevati; poud. obdelovati koga Toliko časa ga je obdeloval, da je pristal |pregovarjal, pridobival|; ~ izzivalca s pestmi |tepsti, pretepati|; ~ priseljence z najgršimi izrazi |zmerjati|
7343. obdírjati -am dov. -an -ana; obdírjanje (í; ı̑) kaj ~ stadion s konjem
7344. obdivjáti -ám dov. obdivján -a; obdivjánje; drugo gl. divjati (á ȃ) poud. kaj ~ vse vrhove |hitro obhoditi|
7345. obdóbje -a s (ọ̑) padavinska ~a; ~ doraščanja; ~ v zemeljski zgodovini; v ~u od januarja do maja v času; v ~u enega leta v enem letu
7346. obdolžèn -êna -o [u̯ž] (ȅ é é) česa biti ~ požiga obdolžêni -ega [u̯ž] m, člov. (é) ~ ima pravico do obrambe obdolžênost -i [u̯ž] ž, pojm. (é)
7347. obdolžênec -nca [u̯ž] m z -em člov. (é) zadrega ~a; pravn. obramba ~a obdolžênka -e [u̯ž] ž, člov. (é) obdolžênčev -a -o [u̯ž] (é)
7348. obdolževáti -újem [u̯ž] nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; obdolževánje; (-àt) (á ȗ) koga česa ~ osumljenca hudih dejanj
7349. obdolžítev -tve [u̯ž] ž, pojm. (ı̑) zavrniti ~; ~ nedolžnega
7350. obdolžíti -ím [u̯ž] dov. obdôlžil -íla, nam. obdolžít/obdolžìt; obdolžênje; drugo gl. dolžiti (í/ı̑ í) koga česa ~ pritepenca požiga; po krivem ~

   7.051 7.101 7.151 7.201 7.251 7.301 7.351 7.401 7.451 7.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani