Slovenski pravopis 2001

b (7.201-7.250)

  1. nèudóbje -a s, pojm. (ȅọ̑) prenašati ~
  2. nèudóbno nač. prisl. -ej(š)e (ȅọ́; ȅọ́) ~ sedeti
  3. nèugonobljív -a -o (ȅí; ȅı̑ ȅí ȅí) neobč. ~ mrčes neuničljiv nèugonobljívost -i ž, pojm. (ȅí) neobč. neuničljivost
  4. nèuporáben -bna -o (ȅá; ȅá ȅȃ ȅá) ~ prostor; Stroj je ~ nèuporábnost -i ž, pojm. (ȅá)
  5. nèuporábljen -a -o (ȅȃ) ostati ~ nèuporábljenost -i ž, pojm. (ȅȃ)
  6. nèusposóbljen -a -o (ȅọ̑) strokovno ~ delavec; neusposobljen za kaj ~ ~ delo nèusposóbljenost -i ž, pojm. (ȅọ̑)
  7. nèvábljen -a -o (ȅá) priti ~ na gostijo nèvábljenost -i ž, pojm. (ȅá)
  8. nèzabáven -vna -o; bolj ~ (ȅá; ȅá ȅȃ ȅá) ~a igra nèzabávnost -i ž, pojm. (ȅá)
  9. nèzabéljen -a -o (ȅẹ́) ~ krompir nèzabéljenost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
  10. nèzarubljív -a -o (ȅí; ȅı̑ ȅí ȅí) Ti predmeti so ~i nèzarubljívost -i ž, pojm. (ȅí)
  11. nèzbrán -a -o (ȅá) ~ učenec; urediti ~o gradivo nèzbránost -i ž, pojm. (ȅá)
  12. nèzdrobljív -a -o (ȅí; ȅı̑ ȅí ȅí) ~a skala nèzdrobljívost -i ž, pojm. (ȅí)
  13. nèzóbčan -a -o (ȅọ́; ȅọ̑) filat. nèzóbčani -a -o (ȅọ́; ȅọ̑) ~e znamke nèzóbčanost -i ž, pojm. (ȅọ́; ȅọ̑) filat.
  14. nèzoblikován -a -o (ȅá); gl. neizoblikovan
  15. nèzvestôba -e ž, pojm. (ȅó) zakonska ~; ~ v ljubezni
  16. Níbelung -a m, preb. i. (ı̑) |pripadnik nemškega bajeslovnega ljudstva| Níbelunginja -e ž, preb. i. (ı̑) Níbelungi -ov m mn., preb. i. (ı̑) |ljudstvo| níbelunški -a -o (ı̑)
  17. nímb -a m (ı̑) neobč. svetniški sij, gloriola
  18. nimbo.. prvi del podr. zlož. nimbostrát
  19. nimbostrát -a m (ȃ); gl. nimbostratus
  20. nimbostrátus -a m (ȃ) vremen. |oblak|
  21. nímbus -a m (ı̑); gl. nimb
  22. Nióba -e [ijo] ž, im. tudi Nióbe oseb. i. (ọ̑) |grška bajeslovna oseba|
  23. nióbij -a [ijo] m z -em snov. (ọ́) kem.; prim. Nb
  24. nítrobenzén -a m, snov. (ı̑ẹ̑) kem. |tekočina|
  25. nizkodêbeln -a -o [bə] (ȇ) nizkodêbelni -a -o [bə] (ȇ) ~o sadno drevje nizkodêbelnost -i [bə] ž, pojm. (ȇ)
  26. NLB NLB-ja tudi NLB -- [nələbə̀ in enelbé -êja tudi nələbə̀ in enelbé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) Nova Ljubljanska banka
  27. NOB NOB-ja tudi NOB -- [enobé -êja] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) narodnoosvobodilni boj
  28. nóbel 1 -- -- [bə]; bolj ~ (ọ́) knj. pog.: ~ človek imeniten, gosposki; ~ avto dober, lep; biti vedno zelo ~ zelo lepo, izbrano oblečen
  29. nóbel 2 [bə] nač. prisl. (ọ́) knj. pog. imenitno, gosposko: ~ se oblačiti
  30. Nobél -a m, oseb. i. (ẹ̑) |švedski inženir|
  31. nobélij -a m z -em snov. (ẹ́) kem.; prim. No
  32. nobélovec -vca m z -em člov. (ẹ̑) publ. ~ za mir |nagrajenec| nobélovka -e ž, člov. (ẹ̑) publ. nobélovčev -a -o (ẹ̑) publ.
  33. nobèn 1 -êna -o tudi nobèn -a -o cel. nik. vrst. zaim. (ȅ ȇ ȇ; ȅ) Kruha niso imeli več ~ega, ne belega ne črnega; ~ega zadržka nima, ne moralnega ne pravnega; ~ih novic ne prinašam, ne dobrih ne slabih nikakršnih; poud. To ni ~ avto |je slab, neugleden|
  34. nobèn 2 -êna -o tudi nobèn -a -o cel. nik. količ. zaim. (ȅ ȇ ȇ; ȅ) |niti eden|: ~ človek; ~a hiša; ~o mesto; ~i možgani; ~e vilice; Ura zamujena ne vrne se ~a; Nima ~ih dokumentov; ~ih neumnosti, prosim; Pri ~em delu ni zbran nobêden [də] nobênega m, člov. (ȇ ȅ) ~ (izmed njih) ga ni spoznal; O tem z ~im nisem govoril nobêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ ȅ) ~ ga ni marala; pojm., knj. pog., poud. ~e nam ni ostal dolžan |Na vse se je odzval|
  35. nobênkrat tudi nobènkrat kratn. prisl. (ȇ; ȅ) poud. |niti enkrat, nikoli|: ~ se še nista sprla
  36. Nóbile -a m, oseb. i. (ọ̑) |italijanski letalski konstruktor|
  37. noblésa -e ž, pojm. (ẹ̑) neobč.: z vedenjem izkazovati ~o imenitnost, gosposkost, odličnost; dekle z naravno ~o |z uglajenostjo, prikupnostjo|; skup. |plemiči, gospoda|
  38. nóta béne spodbuj. člen. zv. (ọ̑ ẹ̑) lat. cit. pomni, ne pozabi
  39. novêmber -bra m (é) od prvega do desetega ~a; Zgodilo se je (meseca) ~a, v (mesecu) ~u
  40. novêmbrski -a -o (é) ~ dan
  41. nôvobaróčen -čna -o (ó/ȏọ̑) nôvobaróčni -a -o (ó/ȏọ̑) ~ stol
  42. novodôben -bna -o (ó; ó ȏ ó) neobč. ~a hiša sodobna, moderna novodôbni -a -o (ó) ~a industrija novodôbnost -i ž, pojm. (ó)
  43. novodôbski -a -o (ȏ) ~a gibanja
  44. Novosibírsk -a m, zem. i. (ı̑) |rusko mesto|: v ~u novosibírski -a -o (ı̑) Novosibírščan -a m, preb. i. (ı̑) Novosibírščanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  45. novotvórba -e ž (ọ̑) zdrav. odstraniti ~o
  46. Núbija -e ž, zem. i. (ú) |egiptovsko-sudanska pokrajina|: v ~i núbijski -a -o (ú) Núbijec -jca m z -em preb. i. (ú) Núbijka -e ž, preb. i. (ú) Núbijčev -a -o (ú)
  47. Núbijska puščáva -e -e ž, zem. i. (ú ȃ) v ~i ~i nubijskopuščávski -a -o (ȃ)
  48. núbuk -a m, snov. (ȗ) |usnje|
  49. Nürnberg -a [nírənberg-] m, zem. i. (ı̑) |nemško mesto|: v ~u nürnberški -a -o (ı̑) Nürnberžàn -ána in Nürnberžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Nürnberžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  50. ob [ poudarjeno òb] predl. I. z mest. 1. mestovni prostorski sprehajati se ~ živi meji; Šentjakob ~ Savi; pluti ~ obali; opombe ~ robu; stati ~ stebru pri; drug ~ drugem; sloneti ~ oknu pri 2. časovni, zlasti pred besedami na ustničnik tudi varianta o: ~ novem letu; ~ koncu vojne; ~ nedeljah; zbuditi se ~ treh; ~ lepem vremenu; pozdrav ~ prihodu 3. vzročnostni ~ močnem poku si poškodovati bobnič; ~ tako slabem učitelju učenci ne morejo napredovati; ○~ pravilni rešitvi križanke dobite nagrado → za pravilno rešitev 4. lastnostni živeti ~ kruhu in vodi; študirati ~ stričevi podpori; redk.: Da ~ kratkem povem na kratko; obresti plačati ~ letu čez eno leto II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta ób.. 1. smerni prostorski prisloniti lestev ~ zid; vreči kozarec ~ tla; zadeti se obenj [bə]; spotakniti se ~ kamen 2. časovni, zastar. potovati ~ noč ponoči 3. vezljivostni obregniti se obnjo; drgniti se ~ podboj; biti ~ barvo, denar |izgubiti|; neknj. ljud. Krava je prišla ~ mleko |ga je izgubila|

   6.951 7.001 7.051 7.101 7.151 7.201 7.251 7.301 7.351 7.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA